Mesec: februar 2017

ANG: autonomous music; NEM: autonome Musik; FR: musique autonome.

ET: Grš. autónomos = ki živi po lastnih zakonih, neodvisen, od autos = sam (od tu prefix auto-) in nómos = zakon, pravilo (‹KLU›, 51).

D: 1) »Pojem, ki ga je uvedel lannis Xenakis, da bi z njim označil vrsto notranjega konflikta, ki obstaja v delu med njegovo tiskano formo in aktualno realizacijo v ♦zvoku♦ …« (‹FR›,7)

2) »Xenakisov pojem za glasbo, ki ne ­potrebuje ‘strategije’ ali ‘igre’ v izvedbi. V avtonomno glasbo sodi vsa tradicionalna glasba in vsa nedeterminirana glasba, ki ne izhaja iz konflikta v skupini (nasproten pojem je ♦heteronomna glasba♦).« (‹CPl›, 237)

KM: V XENAKIS 1981²: 137–138, Xenakis pojasnjuje ta pojem takole: »Skladatelj utrjuje shemo, ki ji morajo dirigent in izvajalci bolj ali manj strogo slediti. Vse do zadnje podrobnosti … je zapisano v partituri. Tudi če avtor dopušča manjšo ali večjo ♦improvizacijo♦ dirigentu, izvajalcem, stroju ali vse trem naenkrat, odvijanje razprave o ♦zvoku♦ se nadaljuje brez povratne ♦zanke♦¹. Partitura – model, ki je dan ne ustvarja nikakršnega konflikta, razen tistega v smislu ‘dobre’ tehnične izvedbe in ‘glasbene ekspresije’, ki jo je želel ali sugeriral avtor partiture. To nasprotje med realizacijo v ♦zvoku♦ in simbolno shemo, ki ji služi za nosilko – nasprotje med dirigentom, izvajalcem in strojem, ki igra vlogo primerjalnega sistema in analognih konektorjev v nasprotju z ukalupljenimi sistemi – bi lahko imenovali interni konflikt. Na splošno bi lahko konstatirali, da je narava nasprotij … interna v vseh delih, ki so do sedaj napisana. Napetosti so zaprte v partituri, celo takrat – kot že nekaj časa –, ko se uporabljajo stohastični procesi, malo ali sploh nedefinirani. Ta tradicionalni razred internega konflikta se lahko označi kot avtonomna glasba.« Pojem se pojavlja tudi v pomenih, ki se razlikujejo od tistega v D (v glasbeno – estetskem smislu, kot glasbeno-sociološka kategorija, kot nasprotje programski glasbi, kot nasprotje funkcionalni glasbi itd. (gl. ‹BKR›, 1,72–73; MASSOW 1993). Vendar se zdi pomen v D veliko bolj tipičen za ♦glasbo 20. stoletja♦, zato se drugi pomeni tukaj ne navajajo.

GL: ♦heteronomna glasba♦, ♦stohastična glasba♦, ♦strategijska glasba♦.

1 V izvirniku najdemo »boucle de retour«. V ANG-prevodu XENAKIS 19812 (Formalized Music. Thought and Mathematics In Composition. 1971. Bloomington-Ldn: Indiana University Press. 110) se nahaja »Ioops« (= ‘zanke’« – v množini!). Pomen »boucle de retour« je v tem kontekstu zagotovo sopomenka za ♦povratno zvezo♦ (= »♦feed-back♦«), v FR kot »rétroaction« (»boucle de retour« v ‹TLF› ne obstaja!).

ANG: automatic (composition); NEM: automatische (Komposition); FR: (composition), musique automatique.

ET: Grš. autómatos = sam od sebe, samostojen, spontan (‹DE›, 66).

D: »(Pojem za glasbo), ki uporablja računalnik …« (‹HO›, 236)

KR: Pojem se je v tej obliki pojavil (in ustalil) skoraj izključno na FR govornem območju (gl. BARBAUD 1966). V drugih jezikovnih področjih (ANG, NEM) je redek in zastarel. V ‹HO›, 236 se geslo »computer music« (= ♦računalniška glasba♦) navezuje na a. g. (natančneje: na a. skladbo – »composition automatique«, vendar to ni pomembno). Namesto tega pojma se priporoča uporabo ♦računalniška glasba♦.

PRIM: ♦računalniška glasba♦

‹KS›, 132; ‹SLON›, 1431

ANG: bitonality; NEM: Bitonalität; FR: bitonalité; IT: bitonalità.

ET: Lat. bis, kot predpona bi- = dvakrat (‹DE›, 91); ♦tonaliteta♦.

D: »(Naziv za) sočasno uporabo dveh različnih ♦tonalitet♦, npr. b-mola v levi roki in fis-mola v desni roki (v Sarkazmih Prokofjeva), oz. C-dura nasproti Fis-dura (v Petruški Stravinskega):

(Bitonaliteto) uporablja veliko število skladateljev v 20. stoletju v iskanju novih tonskih efektov. O b. pogosto govorimo kot o ♦politonaliteti♦, čeprav se redko sočasno uporablja več kot dve ♦tonaliteti♦. (‹APE›, 32–33)

KM: V D se v izvirni ANG-obliki navaja izraz »tonal effects«, ki je tukaj preveden kot »tonski efekti«. Vendar v ANG pridevnik »tonal« ne izvira iz samostalnika »tonality«, ampak iz samostalnika »tone« = »♦ton♦«. »Tonal effects« bi se prav tako lahko prevedlo kot »zvočni efekt«, vendar bi s tem zanemarili razliko med ♦tonom♦, ♦zvokom♦ in ♦šumom♦, ki v tem kontekstu niso tako pomembni (»tonski« in »zvočni efekt« sta pravzaprav sopomenki). Pomembno je opozoriti, da se b. v praksi izenačuje s ♦politonaliteto♦ (ker se redko uporablja več kot dve ♦tonaliteti♦ sočasno). ♦Politonaliteta♦ je torej nadpomenka.

GL: ♦antitonaliteta♦, ♦atonikaliteta♦, ♦atonikalitetnost♦, ♦atonikalnost♦, ♦biakord♦, ♦multitonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦svobodna tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦.

PRIM: ♦atonaliteta♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦metatonaliteta♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦prototonaliteta♦, ♦svobodna atonaliteta♦, ♦tonaliteta♦.

‹BASS›, I, 352; ‹FR›, 10; ‹GR6›, II, 747; ‹HO›, 112 = gl. tudi ♦politonaliteta♦; ‹JON›, 35–36; ‹L›, 69; ‹MI›, I, 413; ‹P›, 33; ‹RAN›, 97 = sopomenka s ♦politonaliteto♦; ‹RIC›, I, 265–266; ‹SLON›, 1432

ANG: birotron; NEM: Birotron.

ET: Po konstruktorju Daveu Birou; -tron iz ANG electronic.

D: Naziv za ♦melotron♦, ki namesto ♦neskončnega traku♦ uporablja kasete.

GL: ♦elektronski glasbeni istrumenti♦

PRIM: ♦melotron♦ = ♦novatron♦.

‹EN›, 28 = gl. tudi ♦melotron♦; ‹GRI›, I, 233

ANG: Bio Music, Bio-Music.

ET: Grš. bíos = življenje (‹KLU›, 87).

D: »Naziv, ki ga je uvedel ORCUS Research, da bi z njim označil preučevanje uporabe elektronskih sistemov, ki preizkušajo psihološko/fiziološko stanje, ki se spodbuja z avditivnimi in vizualnimi stimulansi. ♦Neskončni trak♦ za ♦povratno zvezo♦¹ naj bi se uporabljal za preučevanje človeškega organizma, ki organizira čutne dražljaje v ♦realnem času♦. Pri ­preučevanju se merijo refleksi na koži, spodbujeni z galvanskim tokom, krvni tlak in dihanje, z elektrokardiogrami, elektroencefalogrami in elektromilogrami.« (‹FR›, 9)

KM: Pojem je utemeljil in pojasnil ameriški skladatej in teoretik Manford Eaton, ki v EATON 1971: 28 b. g. pojasnjuje kot »razred elektronskih sistemov, ki uporablja biološke potenciale ♦neskončnega traku♦ s ♦povratno zvezo♦¹, da bi se vzbudila močna, predvidljiva, ponovljiva fiziološka/psihološka stanja, ki bi se lahko elegantno nadzorovala v ♦realnem času♦. Tipi stanj, ki se lahko programirajo, so: kemična stanja (pod vplivom drog), medtem ko se halucinogene sile elektronskih senzornih sistemov ♦povratne zveze♦ lahko nadzorujejo in vodijo z natančnostjo, ki je povsem nemogoča pri kemijskih metodah.«

KR: Pisanje z vezajem je normirano v ANG, medtem ko ni nobenega razloga za ločevanje predpone od osnove. V EATON 1971 v naslovu najdemo »Bio Music«, torej brez vezaja. V samem besedilu se pojem vedno piše z vezajem. Čeprav je pojem nastal v okviru raziskovanj interdisciplinarne skupine ORCUS Research, ima določen pomen tudi v neposrednih skladateljskih interesih, npr. v Zeleni glasbi Johna Liftona (gl. SEDAK 1977: nepag.) in v Music for Solo Performer Alvina Luciera, v kateri se kot osnovna zgradba uporablja možgansko valovanje izvajalca, ki se vpeljujejo v elektronski sistem in se, po obdelavi, prek zvočnika predstavijo poslušalcem (gl. VUKOVOJAC 1989: 17–19).

GL: ♦neskončni trak♦ = (tape loop), ♦izvedba v realnem času♦, ♦povratna zveza♦ = (feedback), ♦realni čas♦, ♦živa elektronska glasba♦ = (live electronic music) = (live-electronics). LUENING 1975: 21

1 V izvirniku najdemo »feedback loops«.

ANG: big band; NEM: big band, groβe Musikgruppe; FR: big band, grande formation; IT: big band, grande complesso.

ET: ANG big = velik; ♦band♦.

D: »V ♦jazzu♦ navadno naziv za tip velikega orkestra, značilnega za obdobje ♦swinga♦ (1935–45). Medtem ko je mali sestav (♦combo♦) ustrezal linearnemu, polifonemu načinu muziciranja, je big band nastal v obdobju, ko je ♦jazz♦ glasba postajala vse bolj harmonično koncipirana. Sestavljena je iz skupine ritmičnih¹ instrumentov (bobni, kontrabas, kitara, klavir) in skupine melodičnih instrumetov (trobente, tromboni in saksofoni).« ‹MELZ›, I, 197)

KM: Ustreznice v NEM, FR in IT se razlikujejo od izvirnika iz ‹BR›, 234–235. V uporabi je ANG-izvirnik, kot lahko vidimo tudi v ‹L›, 67–68, kjer je naveden samo ta.

KR: V ‹MELZ›, I, 197, se b. b. zapisuje kot big-band (gl. D). To je edini primer za takšno pisanje besed, ki je precej neupravičeno, saj je »big« navaden pridevnik pred samostalnikom »band«. (Včasih se v ANG-pojmih dva samostalnika lahko povežeta z vezajem, če je prvi samostalnik v funkciji pridevnika.)

B. b. je nepotrebno prevajati […], saj s tem izgubi pomen tehničnega pojma oz. strokovne besedne zveze.

GL: ♦block chords♦, ♦jazz♦, ♦progressive jazz♦, ♦swing♦.

PRIM: ♦band♦, ♦combo♦, ♦jugband♦, ♦skiffle, skiffle band, skiffle group♦, ♦steel band♦, ♦washboard, washboard band♦.

‹BASS›, I, 256, 348; ‹BKR›, 1,143; ‹FR›, 9; ‹GRJ›, I, 108; ‹HI›, 63; ‹HK›, 51–52; ‹KN›, 35; ‹RAN›, 95; ‹RL›, 111

1 Ustrezneje bi bilo »ritemskih«. Gl. KR ♦ritma♦.

ANG: bichord.

ET: Lat. bis, kot predpona bi- = dvakrat (‹DE›, 91); ♦akord♦.

D: »(Naziv za) ♦vertikalno zvočnost♦, ki nastane s sočasnim zvenenjem dveh akordnih ♦struktur♦, ki se jih da identificirati (to sta trozvoka ali septakorda) … Naslednji primer je biakord trozvoka F-dura i H-dura:«

(‹FR›, 9)

KM: V ‹JON›, 34, se nahaja samo neobičajen ANG-pojem »bichordality«, ki je pojasnjen v D: »pojem opisuje glasbo, ki uporablja ‘superponirane [ali združene] ♦akorde♦ iz iste (sedemtonske) ♦lestvice♦ brez sočasnega vpletanja dveh ♦tonalitet♦‘«:

(Citat je primer iz JONES 1963: 118, 120.)

KR: V ‹BR›, 112–113, so navedeni NEM »Doppelgriff«, FR »à doubles cordes« in IT »bicordo« kot ustreznice za ANG-pojem, ki je popolnoma napačen. Dobesedni prevod ANG-pojma (»bikord«) je nemogoč, saj je »chord« v ANG ♦akord♦. Pravilna oblika je oblika z dvema predponama (bi-, a-).

D zmedeno definira pojem, saj se po njej zdi, da je v identifikaciji akordnih ♦struktur♦ pomembna oblika sodelujočih ♦akordov♦ in ne tonalitetni kontekst, kateremu pripadajo. Po tem je primer D zavajajoč, saj govori o isti vrsti ♦akorda♦, o trozvoku oz. kvintakordu, zato po tem niti ne bi bil b., če se v njem ne nahaja osnova dveh različnih tonalitetnih kontekstov, F-dura in H-dura. Kot lahko vidimo iz primera v KM, različni tonalitetni konteksti v b. niso osnova za različne ♦tonalitete♦, ker morajo izhajati iz iste ♦lestvice♦ oz. iz iste ♦tonalitete♦. Če bi imeli ♦vertikalno zvočnost♦, katere ♦struktura♦ izhaja iz dveh ♦tonalitet♦, kar očitno ne, potem bi b. ustrezal ♦bitonaliteti♦ po ♦sestavi♦ glasbenega gradiva. Pa tudi tedaj bi ga bilo težko razlikovati od ♦poliakorda♦ (ki ima kot ♦protiakord♦ in ♦poliharmonija♦ poseben pomen v skladateljski teoriji H. Cowella, v kateri se b. ne pojavlja), tako kot je razlikovanje med ♦bitonaliteto♦ in ♦politonaliteto♦ samo teoretično (gl. KM ♦bitonaliteta in KR ♦politonaliteta♦).

Očitno je, da ni nobenega tehtega razloga za uporabo tega pojma.

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦protoakord♦, ♦vertikalna zvočnost♦, ♦zvočnost♦ (D 2).

PRIM: ♦bitonaliteta♦, ♦poliakord♦.

= ♦BAND♦

ANG: blank noise, white noise, white sound (redkeje), white tone (redkeje); NEM: weiβes Rauschen; FR: bruit blanc, son blanc, frange; IT: rumore bianco, rumore puro, suono bianco.

D: »Po analogiji s pojmom iz optike bela svetloba, ki vsebuje vse ♦barve♦ v ♦spektru♦, o belem šumu govorimo, ko so vse frekvence enakomerno razporejene po vsem slušnem frekvenčnem področju in ko so njihove amplitude (statistično gledano) enakih velikosti … (Beli šum proizvaja ♦generator belega šuma♦). Če se s ♦filtrom♦ zaduši določeno frekvenčno področje, dobimo ♦obarvani šum♦.« (‹EN›, 187–188)

KR: V ‹MELZ›, I, 197, se b. š. označuje kot posledica »sočasnega zvenenja … vseh sinusnih nihajev (frekvenc). V KR ♦sinusni nihaj, ton, val♦ opozarja na različne oblike pridevnika, vključno s to tukaj, ki se nanašajo na sinusoido. (Pridevnik »sinusoidalni« je nepotreben internacionalizem, ki ga je bolje zamenjati s »sinusni«.)

GL: ♦generator belega šuma♦, ♦pas šuma♦, ♦šum♦.

PRIM: ♦črni zvok♦, ♦obarvani šum♦, ♦modri šum♦, ♦rožnati šum♦.

‹BASS›, II, 124; ‹BKR›, IV, 345; ‹BOSS›, 26; ‹CH›, 295; ‹EH›, 386–387; ‹FR›, 101; ‹GUI›, 149; ‹HO›, 122; ‹HU›, 80; ‹JON›, 353; ‹KS›, 115; ‹L›, 464; ‹P›, 32; ‹POU›, 205–207; ‹RAN›, 933; ‹RIC›, I, 124; ‹SLON›, 1501

ANG: beguine; NEM: Beguine, Béguine (‹RL›, 95›); FR: beguine; IT: beguine.

ET: FR béguin (brez -e!) = ljubezen; v zapisu z -e ni najden noben pomen v smislu D. Lahko, da je osnova pojma dejansko béguin (brez -e), vendar z zapisom, ki je bil ustvarjen tam, kjer je b. nastal (gl. D).

D: »(Naziv za) črnski ples z Martinika in Santa Lucie. Béguine, ki je v tridesetih letih postal znan po Evropi, je vrsta ♦rumbe♦, ki se izvaja v umirjenem ali hitrem tempu v 2/4, 4/4 ali 2/2 taktu z naslednjo ritmično shemo:«

4/4 (ali 2/2)

(‹RL›, 95)

KM: V ‹HI›, 61, je omenjeno, da b., poleg elementov ♦rumbe♦ vsebuje tudi elemente ♦tanga♦, medtem ko se v ‹RAN›, 86, ♦ritem♦ b. primerja z ♦ritmom♦ bolera.

KR: V izvirni FR-obliki se beseda piše z naglasom (»béguine«). Ta izvirni zapis se ne upošteva dosledno v vseh navedenih virih (npr. v ‹BASS›, I, 296; ‹HI›, 61; ‹KL›, 158; ‹MELZ›, I, 165; ‹RIC›, I, 218), kar je najbrž posledica internacionalizacije pojma. Tudi v slovenščini ni treba vztrajati pri izvirnem FR-zapisu, še posebej zato, ker se v avtoritativnih FR-slovarjih (npr. v ‹TLF›) ta pomen pojma sploh ne omenja.

GL: ♦popularna glasba♦, ♦rumba♦, ♦tango♦, ♦zabavna glasba♦.

‹L›, 64