Mesec: marec 2017

NEM: statistische Musik; FR: musique statistique.

ET: Lat. status = stanje, okoliščina, iz stare = stati (‹KLU›, 696).

D: 1) »(Statistika je) znanost o številčnem dojemanju, raziskovanju in vrednotenju pojavov v množici.« (‹DUD›, 702)

2) »Statistični kriteriji oblike … temeljijo na fiksiranju določenega repertoarja elementov, iz katerega izbiramo posamezne elemente in jih urejamo po metodah statističnih postopkov. V smislu posplošenega matematičnega pojma statistike je pomembna možnost zamenjave elementov in povezovanja elementov v … skupke …, ♦skupine♦ in ♦strukture♦. Statistični kriteriji oblike so na različne načine povezani z ♦naključjem♦. Definirani so … po zakonu pogostosti, časovne razporejenosti in prostega zaporedja elementov. Tovrstne ♦strukture♦ ne opredeljujejo točni podatki o času in o ♦višini tona♦, temveč statistične povprečne vrednosti, kot jih je opisal K. Stockhausen (STOCKHAUSEN 1963h). Pri J. Cageu se lahko elementi znotraj skladbe pogosto zamenjujejo; pred nenadzorovano voljo ♦naključij♦ jih varuje čvrsta povezanost z repertoarjem elementov …« (‹EH›, 324)

3) »(Naziv za) globalno … urejanje skupka ♦zvokov♦, nasprotno od punktualne metode. Pojem se je v začetku uporabljal v metaforičnem pomenu (blizu je bil tistemu, kar je K. Stockhausen razvil kot skladanje ♦polj♦ ali ♦skupin♦), pozneje pa, prek samega Stockhausena, nato pa tudi Iannisa Xenakisa, zadobil (v pomenu) strogost dobesednega tretmaja (skladanje po verjetnostnem računu in stohastiki¹).« (‹CH›, 307)

4) »Statistična predstava o obliki operira s približnimi določitvami. Gre za stopnje ♦gostote♦ ♦skupin♦ ♦tonov♦; stopnje položaja ♦višine tona♦, smeri gibanja; hitrosti, spremembe hitrosti, povprečne glasnosti, spremembe glasnosti; za ♦zvočno barvo♦ in mutacijo ♦zvokov(n)e barve♦. Torej to pomeni: Če se v … skladbi pojavijo enake stopnje omenjenih skupinskih kriterijev, bo nastala zavest o celoti. V skladbi npr. čutimo: sedaj je ♦gostota♦ zopet enaka tisti v prejšnji obliki gibanja; vendar je ista ♦gostota♦ sedaj povezana z višjimi ♦skupinami♦ ♦tonov♦ z večjo hitrostjo in temnejšo ♦zvočno barvo♦. V tem primeru bi bila ♦gostota♦ kriterij oblikovne celovitosti. Ali čutim naslednje: zdaj je zopet enaka … smer gibanja, saj se ♦višine tonov♦ dvigajo, nato padajo in se zopet dvigajo. Vendar se v nasprotju s prejšnjim primerom sedaj ista vrsta smeri pojavlja z manjšo povprečno glasnostjo in s spremembo ♦zvokov(n)e barve♦ od temnejšega k svetlejšemu. Oba improvizirana primera naj bi pokazala nujnost rabe novih besed …, ko govorimo o … kriterijih oblike. Povprečno, pretežno, splošno, približno in podobne določitve spreminjanja nam omogočajo, da govorimo o statistični obliki.« (STOCKHAUSEN 1963i: 77)

KM: V Pojmovniku se »statistika« in iz nje izpeljan pridevnik pogosto uporabljata, večinoma zmeraj v pomenu povprečja, ki hkrati pomeni približnost: npr. v D 1 ♦aleatorike♦, v D ♦belega šuma♦, v KR ♦skupine, skupinske skladbe♦ (t. c kot komentar D 3 in t. d kot komentar D 4), v D 4 ♦parametra♦, v D in KM ♦polja♦, v D 6 in 10 ♦stohastične glasbe♦ (v D 10 se govori o »statističnem verjetnostnem računu«), v KR ♦tonskega polja♦ in v KR ♦časovnega polja♦.

KR: D so izbrane in razporejene na način, da se poudari pomen pojma v Stockhausenovi skladateljski teoriji – natančneje: v povezavi s tipologijo ♦serialne glasbe♦ (♦točka♦ – ♦skupina♦ – ♦polje♦; gl. ‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868), kjer se s. g. navezuje na ♦skupino♦ in ♦polje♦.

a) V D 1 se na splošno definira pomen statistike kot znanosti (prim. D 1 ♦parametra♦, kjer je govora o pomenu parametrskih vrednosti v statistiki).

b) V D 2 se pomen pojma skuša definirati na širši ravni, kar ni dobro, zlasti glede na vlogo ♦naključja♦ pri ♦nederminiranosti♦ (gl. KR ♦naključja♦ in KR ♦stohastične glasbe♦).

c) V D 3, kjer je sicer govora o »statistični metodi skladanja« (= »méthode statistique de composition«), ne pa o s. g., se pojem strogo usmerja na pomen v Stockhausenovi in Xenakisovi skladateljski teoriji. To je seveda načeloma dobro, vendar je s. g. vseeno bolje povezovati izključno z značilnostimi ♦skupin♦ in ♦polj♦ v tipologiji ♦serialne glasbe♦, ♦stohastično glasbo♦ pa s Xenakisovo metodo uporabe statističnih skladateljskih postopkov, čeprav so – moramo priznati – zvokovni rezultati skorajda identični. (V ‹BOSS›, 161, kjer se tudi navaja D 3, je govora o statistični metodi skladanja, kar – kot pojem – veliko bolj ustreza Xenakisovi uporabi statistike, tj. statističnih metod v njegovi ♦stohastični glasbi♦.)

d) Omenjeno razlikovanje je jasno prav v D 4, kjer Stockhausen govori o statističnih kriterijih oblike, ki jih zahteva približnost (posledica skladateljskega dela z ♦skupinami♦ in ♦polji♦). Torej: statistične kriterije oblike je treba upoštevati predvsem v terminološkem smislu (gl. tudi D 3 in KR – t. c ♦skupine, skupinske skladbe♦) takrat, kadar gre za ♦skupine♦ in ♦polja♦, saj so zvočni rezultati tako velike (teksturne) približnosti, da jih je nemogoče opisati drugače kot z omenjenimi kriteriji. S. g. je potemtakem tista glasba, ki zadovoljuje statistične kriterije oblike. Jasno je torej, da v tem primeru ne gre za »statistično metodo«, kot je primer s Xenakisovo ♦stohastično glasbo♦.

GL: ♦grozd♦, ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦gostota, sprememba gostote♦, ♦mikropolifonija♦, ♦permeabilnost♦, ♦polje♦, ♦postserialna glasba♦, ♦skladanje grozdov♦ = (♦Clusterkomposition♦), ♦skladba z grozdi♦ = (♦Clusterkomposition♦), ♦skupek tonov♦, ♦naključje♦, ♦stohastična glasba♦, ♦struktura♦, ♦tekstura♦, ♦točka♦.

‹DIB›, 346–347; ‹G›, 29, 91–95 = statistična organizacija; ‹HI›, 447

1 V izvirniku piše »compositions probabilistes ou stochastiques«.

NEM: stationärer Klang.

ET: Lat. statio = (dobesedno) bivališče, iz stare = stati (‹KLU›, 696).

D: »Naziv, ki se uporablja v praksi ♦elektronske glasbe♦ za enakomeren, obstojen ♦zvok♦, ki se v času ♦trajanja♦ ne spreminja. Akustični pojem ni povsem pravilen, saj vsak zvok vsebuje ♦vnihavanje♦ in ♦iznihavanje♦, med katerima se nahaja njegov stacionarni del. Analogno temu se sam ♦zvok♦ imenuje stacionarni.« (‹EH›, 324)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦iznihavanje♦, ♦vnihavanje♦, ♦zvok♦.

ANG: trigger; NEM: Trigger; FR: trigger; IT: trigger.

ET: ♦Signal♦

D: »(Naziv za) ♦signal♦, zelo kratek ♦impulz♦, ki poganja upravljanje in sinhronizacijo različnih elektronskih procesov in naprav (npr. ♦sekvencerja♦ ).« (‹EN›, 96)

GL: ♦signal♦.

PRIM: ♦sprožilni mehanizem♦, (♦trigger♦).

‹BASS›, II, 124; ‹FR›, 96; ‹POU›, 207

ANG: trigger; NEM: Trigger; FR: trigger; IT: trigger.

D: Naziv za napravo, ki rabi za proizvajanje ♦sprožilnega signala♦.

KM: V literaturi je »trigger« definiran izključno kot ♦sprožilni signal♦. V ‹ŠPR›, 567, pa je ponujen, kot prevod »triggerja«, tudi s. m. (tudi: »sprožilni krog«), povsem upravičeno, saj to tudi je naziv naprave, ki spodbuja ♦sprožilni signal♦. V D ♦Hammondovih orgel♦ (‹RUF›, 178) so tipke, ki delujejo kot stikala (NEM = »Schalter«), tudi s. m., ker indukcijski tok kot ♦signal♦ vodijo do ojačevalca ter nato v zvočnike. Na podoben način je gumb ♦sekvencerja♦ (oziroma tipka) s. m., ki spodbuja ♦sprožilni signal♦. V obeh primerih torej tipke nimajo takšne funkcije, kot jo imajo pri akustičnih glasbilih s tipkami.

PRIM: ♦sprožilni signal♦, (♦trigger♦).

‹BASS›, II, 124; ‹POU›, 207

ET: ♦Metrika♦.

D: »Blacher prvič (aplicira) načela t. i. spremenljive metrike, s katero poskuša ponovno vzpostaviti enotnost med ♦metrom♦, ♦ritmom♦ in taktom, kar je v glasbi že od nekdaj pešalo. Blacher analizira ritmični tok skladbe po vnaprej določenem zaporedju: zaporedje številk v obliki loka (od manjših proti večjim in obratno), postavljenih nad začetnimi takti, vodi izvajalca v ritmično ‘strukturo’ dela. Ko skladatelj izčrpa to zaporedje, začenja znova zapolnjevati ritmični okvir z drugimi ♦toni♦.« (ANDREIS 1976a: 263–264 – op. 50)

KM: Očitno je, da je s. m. enaka ‘variabilnemu metru’ (D2).

KR: Povsem nejasno je, zakaj se v D namesto ♦metra♦ uporablja ♦metrika♦, ko pa se v NEM-terminologiji ta pojem – kot oznaka za ‘variabilni meter’ – nikoli ne pojavi (gl. KR ‘metrike’). Vedno se uporablja množinska oblika besede »Metrum« = »Metren«, npr. v ‹EH›, 371, in v ‹HI›, 502. V D je prav tako nenatančno, pa tudi napačno, omenjanje ‘ritma’ (ne glede na to, da je pridevnik iz ♦ritma♦ »ritemski«, ne pa »ritmičen«, ker »ritmičen« izhaja iz ♦ritmike♦ – gl. KR ♦ritma♦, kot tudi pri ♦metru♦, kjer je pridevnik »metrski«, ne pa »metričen«, ker »metričen« izhaja iz ♦metrike♦ – gl. KR ♦metra♦): »ritmični tok« (= »ritemski tok«), »ritmična ♦struktura♦« (= »ritemska ♦struktura♦«) in »ritmični okvir« (= »ritemski okvir«) so pravzaprav »metrski tok«, »metrska ♦struktura♦« in »metrski okvir«. V zapisu se namreč z ♦variabilnimi metri♦ misli prav na spremenljivo metrsko ♦strukturo♦, ki se, seveda, odraža tudi v ritmičnem toku in ritmični ♦strukturi♦, zato je ritmični okvir, v katerem so navedeni ♦variabilni metri♦, lahko samo »metrski okvir«.

GL: ♦metrika♦.

PRIM: ♦multimeter♦, ♦spremenljivi metrum♦.