Kategorija: tajništvo

NEM: begrentzte Aleatorik; FR: aléatoire contrôlé, aléatoire limité.

ET: ♦Aleatorika♦.

D: V skladateljski teoriji W. Lutosławskega naziv za posebno vrsto ♦aleatorike♦, ki se razlikuje od absolutne ♦aleatorike♦ in sloni na posebej nadzorovani svobodi izvajalca.

KM: V LUTOSŁAWSKI 1969: 457–458 Lutosławski poudarja, da je treba organizirati »okoliščine, v katerih ♦naključje♦ lahko nastopi v obliki realnih zvočnih rezultatov«. Razlikuje »absolutno ♦aleatoriko♦« (ali »♦aleatoriko♦ oblike (forme)«), kjer je končni vrstni red zapisanih elementov fleksibilen (kot npr. pri ♦variabilni♦ ali ♦večpomenski obliki♦), in o. a. (ali »♦aleatoriko♦ ♦teksture♦«), ki obstaja v določenih odlomkih, ki jih glasbeniki v ansamblu izvajajo povsem samostojno, torej neodvisno od drugih članov ansambla: »Najbolj tipična oblika ‘omejene’ ♦aleatorike♦ je kolektivno delo ad libitum v instrumentalnem ali vokalnem ansamblu. Značilna lastnost … takšne glasbe je neobstajanje skupne ♦mere♦¹, ki je na enak način obvezna za vse soudeležence. V mojih delih je ta omejena na tiste fenomene, ki se pojavljajo znotraj razdelitve med posameznimi odlomki kakšne zadane glasbene oblike. Taktnice med večjimi posameznimi odlomki veljajo enako za vse izvajalce, tj. vsi skupaj začnejo igrati. Iz tega izhaja dejstvo, da obliko dela, kot nizanje posameznih večjih odlomkov, v celoti določi skladatelj. Razdelitev na manjše časovne dele obstaja samo v krajših odlomkih. To pa je dovolj, da lahko ritmično fizionomijo takšne glasbe razlikujemo od katerekoli druge glasbe … Pravzaprav ♦struktura♦ kakšnega ‘ad libitum kolektiva’ ustreza celotnemu sklopu ritmičnih ♦struktur♦, ki se pojavljajo v posameznih odlomkih … (Vrsta možnosti) izhaja iz načela, ki ga je skladatelj vnaprej sprejel, po katerem vsak glasbenik, znotraj določenega vnaprej zastavljenega časovnega toka igra, kot da igra zase, tj. kot da se ga ne tiče, kaj se časovno dogaja s parti, ki jih izvajajo drugi člani ansambla. Pri tem postopku ritmična ♦tekstura♦ postaja ‘fleksibilna’, kar je značilna odlika te glasbe in se je ne da dobiti na noben drug način.« (Tu je zanimiv pojem »ritmične ♦teksture♦«, ki natančno opredeljuje teksturno približne odnose med parti svobodnega dela posameznih izvajalcev, čeprav gre po zapisu za ♦strukturo♦.)

V komentarju svojega Godalnega kvarteta (1964) Lutosławski v LUTOSŁAWSKI 1968: 86–87 takole opisuje koordinacijo med parti v tej svoji skladbi: »Prehod iz ene ♦sekcije♦ (D 1) v drugo se uresničuje na različne načine in včasih zahteva precej zapleten sistem dejanj (signalov). Sistem je posebej pomemben, kadar je tempo hiter in bi lahko najkrajša prekinitev porušila kontinuiteto glasbe. Ta primer ilustrira način organiziranja prehoda iz ene ♦sekcije♦ (D 1) v drugo v vsakem od štirih partov.

V partu prve violine se pojavlja kot v primeru 1 (gl. spodaj), v partu druge violine kot v primeru 2 (gl. spodaj), part viole v primeru 3 (gl. spodaj) in v partu violončela kot v primeru 4 (gl. spodaj).«

KR: Čeprav je pojem »absolutna ♦aleatorika♦« kot nasprotje o. a. neuporaben, še posebej kot sopomenka »♦aleatorike♦ oblike« (tudi sam Lutosławski v LUTOSŁAWSKI 1969: 457 ga zavrača kot neprimernega njegovemu skladateljskemu habitusu), je o. a. koristen pojem, ne samo v skladateljski teoriji W. Lutosławskega. Gre za vrsto ♦aleatorike♦, s katero se, kot je razvidno iz primera v KM, dosegajo zanimivi teksturni rezultati. V tem smislu ga lahko uporabljamo tudi izven skladateljske teorije Lutosławskega.

GL: ♦aleatorika♦, ♦tekstura♦.

‹BOSS›, 15; ‹GL›, 71

1 V izvirniku: »Zeitmaß«.

ANG: old time jazz, old-time-jazz, New Orleans 1900; NEM: Old-Time-Jazz, erste Form des schwarzen Jazz; FR: old time jazz, première forme de jazz; IT: old time jazz, prima forma del jazz.

ET: ANG old time = stara doba, stari časi; ♦jazz♦.

D: »(Naziv za) izvirno vrsto ♦jazza♦, ki se je razvila na jugu Združenih držav Amerike, in sicer s povezovanjem pretežno vokalne afroameriške črnske folklore¹, ♦negro spirituala♦, ♦bluesa♦ itn. ter amerikanizirane evropske ljudske, plesne in ♦zabavne glasbe♦. Skupaj z ♦New Orleans jazzom♦, ♦dixielandom♦ in ♦Chicago jazzom♦ old time jazz določa prvo ključno obdobje v razvoju ♦jazza♦ (1890–1929).« (‹HI›, 328–329)

KM: Termini v ANG, NEM, FR in IT, ki se od izvirnika razlikujejo, so predstavljeni v ‹BR›, 236–237. Gre le za opise, ne pa za ustreznice izvirnega pojma, kjer bi poudarek moral biti na vrsti in ne na obliki (formi).

KR: Uporaba prevedenega pojma (= »jazz (iz) starejše dobe«) ni priporočljiva, saj v njem niso dovolj izražene slogovne značilnosti iz izvirnika. Zato se tudi v NEM, FR in IT najpogosteje uporablja izvirna ANG-oblika.

Oblika pojma z vezajem je tudi v ANG, pogosteje v NEM, ne pa tudi v FR in IT. Priporoča se uporaba brez vezaja.

GL: ♦blues♦, ♦Chicago jazz♦, ♦dixieland♦, ♦jazz♦, ♦negro spiritual♦ = (spiritual), ♦New Orleans jazz♦.

1 V izvirniku: »Negerfolklore«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

ANG: frame notation; NEM: Rahmennotation.

ET: Lat. notatio = beleženje, označenje, iz notare = označiti, obeležiti, iz nota = znak, znamenje, pisan znak (‹KLU›, 508).

D: »(Naziv za vrsto notacije, v kateri) obstaja možnost izbire znotraj trdno zastavljenih meja.« (KARKOSCHKA 1966: 57)

KM: U KARKOSCHKA 1966: 60 je naveden naslednji primer iz skladbe Topofonica (1960) Boguslawa Schäfferja (v njegovem predgovoru je pojem prvič omenjen):

GL: ♦grafična notacija♦, ♦notacija z napotki♦.

‹FR›, 32; ‹GR6›, XIII, 414; ‹KS›, 168–170

ANG: treble filter (gl. KR); NEM: Oktavbandpaß, Oktavfilter, Oktavsieb (zastar.); FR: filtre des aigus; IT: filtro d’ottava.

ET: Lat. octavus = osmi; ♦filter, filtri♦.

D: »(Naziv za) ♦pasovno sito♦ s prepustnim področjem ene oktave. Spodnji in zgornji mejni frekvenci sta vedno v razmerju 1: 2.« (‹EH›, 238)

KR: ANG pojem »treble filter« je naveden v ‹L›, 400. V drugi strokovni literaturi ga ni moč najti.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦filter, filtri♦.

PRIM: ♦filter formantov♦ = filter zvokov(n)e barve, ♦filter z nadzorom napetosti♦ = (VCF) = (voltage-controlled filter), ♦filter šuma♦, filter zvokov(n)e barve = ♦filter formantov♦, ♦nizkopasovno sito♦, ♦pasovno sito♦, ♦pasovna zapora♦, ♦univerzalno sito (filter)♦, ♦visokopasovno sito♦.

‹HI›, 327; ‹RL›, 288

ANG: octatonic scale.

ET: Grš. oktṓ = osem; ♦ton♦.

D: »(Naziv za) ♦sintetično lestvico♦ z osmimi ♦toni♦, ki ustreza drugemu Messiaenovemu ♦modusu z omejenimi možnostmi transpozicije♦ … z značilnim izmenjavanjem poltona in celega tona (male in velike sekunde). Uporabil jo je tudi Stravinski v Svadbi v naslednji obliki:«

(‹JON›, 196–197)

KM: O. I. sodi med ♦večtonske lestvice♦ in je identična ♦simetrični lestvici♦.

GL: ♦lestvica♦, ♦modus z omejenimi možnostmi transpozicije♦, ♦sintetična lestvica♦, ♦večtonska lestvica♦.

PRIM: ♦simetrična Iestvica♦.

‹FR›, 60

NEM: Fensterpartitur.

ET: Iz srednjeveške lat. partitura = razdelitev, iz lat. pars = del, iz 17. stoletja v IT (‹KLU›, 529).

D: »(Naziv za) vrsto partiture, v kateri se morajo na določeni kombinaciji listov izrezati okna …, pod katerimi se pojavljajo note. Izvajajo se po metričnih in dinamičnih oznakah, ki so ostale okoli izrezanega okna.« (‹KS›, 174)

KM: V KARKOSCHKA 1966: 55 so navedeni Pousseurovi Caractères (1961) za klavir (gl. zgoraj) kot primer o. p.

Gre za neoštevilčen list, ki ga lahko vstavimo med ostale liste. Okoli okna, ki ga je zaradi verbalnih napotkov treba izrezati, so metrične in dinamične oznake.

S kombinacijo listov in rezanjem oken se fiksen zapis v Pousseurovih Caractères pretvori v ♦odprto obliko♦.

GL: ♦aleatorika♦, ♦odprta oblika♦.

PRIM: ♦krožna partitura♦.

ANG: off-beat, offbeat, weak beat; NEM: off-beat, Off-Beat, schwacher Taktteil, schlechter Taktteil; FR: off-beat, temps faible; IT: off-beat, tempo debole.

ET: ANG = izven dobe, zraven dobe; ♦beat♦.

D: »(V ♦jazzu♦ naziv za) neznatno, a vendar opazno oddaljenost (razmik) od melodičnega akcenta in dobe osnovnega ♦metra♦ (♦beat♦) … (Z off-beatom) se v ♦jazzu♦ dosegata značilen ♦drive♦ in ♦swing♦.« (‹MELZ›, Il, 720)

KM: ANG pojem »weak beat« in NEM-, FR- in IT-ustreznice, ki odstopajo od izvirnika, so ponujeni v ‹BR›, 140–141.

KR: O. b. ni treba (in ni mogoče) prevesti v slovenščino.

GL: ♦jazz♦.

PRIM: ♦beat♦ (D 1).

‹BKR›, Ill, 224; ‹GRJ›, II, 265; ‹GR6›, XIII, 509; ‹HI›, 326; ‹HK›, 265–266; ‹KN›, 144; ‹RL›, 648

ANG: open form; NEM: offene Form; FR: forme ouverte; IT: forma aperta.

ET: Lat. forma = oblika.

D: 1) »’Klavierstuck XI’ … prenaša ideje ♦časovnega polja♦ v veliko obliko (formo) … ‘glasba’ ne obstaja brez njene uresničitve v ♦zvoku♦ … Instrumentalna glasba se vse bolj izogiba ponavljanju, mehaničnosti, s tem tudi reprodukciji …; vse bolj zahteva interpreta, ki je … v oblikovanju¹ odprt, nepredvidljiv in soustvarjalen.« (STOCKHAUSEN 1964b: 69)

2) »Z ‘odprto obliko’ je treba najprej razumeti dela, kjer so posamezni odlomki fiksirani in nespremenljivi, zaporedje delov pa je variabilno in se prepušča interpretu. Variabilnost je estetsko sicer fikcija. Za poslušalca ne obstaja; sprejema verzijo, ki jo sliši, ne pa drugih možnih verzij, ki bi jih interpret lahko izbral. ♦Variabilna oblika♦ (forma) na papirju je pri izvedbi fiksirana; čeprav je forma kategorija, ki se nanaša na rezultat, ki ga slišimo, ne pa na metodo, potem ‘odprta oblika’ ni ‘odprta’.« (DAHLHAUS 1966a: 74)

3) »(Naslov) ‘O teoriji odprte forme’ ne želi reči, da o tem problemu že obstaja sklenjena teorija. Nasprotno, naslov namiguje na sodobno nemožnost (obstoja) takšne teorije. Pravzaprav splošni pojem ‘odprta oblika’, v katerem se združujejo gibljivost, variabilnost, večpomenskost in druga, precej različna načela, samo prikriva formo.« (BOEHMER 1967: 5)

KR: V D 1 je odprtost oblike (forme) omenjena prvič, in sicer v povezavi s posebnimi nalogami interpreta, čeprav je Stockhausenov Klavierstück XI primer za ♦večpomensko obliko♦ kot podvrsto o. o. D 2 in 3 izražata razumljivo kritičnost do pojma, pri čemer je D 3 posebej zanimiva, saj izhaja iz edine strokovne razprave, kjer se je poskušala utemeljiti »teorija odprte oblike«. Sicer so skoraj vse določitve pomena tega pojma enako kritične (gl. o tem tudi ‹GL›, 70–71), vendar se enaki vrsti kritičnosti lahko izpostavijo vsi pojmi, ki s svojim pomenom skušajo rešiti odnos med vsebino (gradivom) in obliko (formo) v ♦glasbi 20. stoletja♦ (gl. KR ♦individualne oblike♦).

V ‹MELZ›, Il, 714, je o. o. dojeta kot sopomenka ♦variabilne♦ ali mnogopomenske oblike. ♦Variabilna oblika♦ je sicer manj »večpomenska« od mnogopomenske oblike (gl. KR ♦individualne oblike♦ in ♦mobilne oblike♦; mnogopomensko obliko je namreč bolje zamenjati z ♦večpomensko obliko♦ – gl. KR ♦večpomenske oblike♦).

GL: ♦aleatorika♦, ♦improvizacija♦, ♦nedeterminacija♦ = (indeterminacija), ♦work in progress♦ = (delo v nastajanju).

PRIM: ♦individualna oblika♦, ♦mobilna oblika♦ = (spremenljiva oblika), ♦trenutek, trenutna oblika♦, ♦variabilna oblika♦, ♦večpomenska oblika♦.

BLUMRÖDER 1984a; ‹BOSS›, 113–120; ‹CAN›, 403; ‹EH›, 235–236; ‹G›, 139–146; ‹GR›, 132 = sopomenka ♦mobilne oblike♦; ‹IM›, 272; ‹M›, 549; ‹P›, 221; ‹RAN›, 561 = vodilka k: ♦aleatorični glasbi♦; ‹SLON›, 1473; ‹V›, 531

1 V izvirniku: »Formgebung« (gl. KM ♦individualne oblike♦).