Kategorija: tajništvo

ANG: ring modulator, ring-modulator, balanced modulator; NEM: Ringmodulator; FR: modulateur à anneau, modulateur en anneau; IT: modulatore ad anello.

ET: ♦Modulator♦.

D: »(Naziv za) napravo široke uporabe, ki obstaja samostojno ali kot ♦modul♦ kakšnega ♦sintetizatorja♦, ki iz mešanice dveh virov ♦zvoka♦ proizvaja nove značilnosti. Zanje je značilen neharmonski ♦zvočni spekter♦, tako dobimo surove, kovinske … zvočne ­♦strukture♦, podobne ♦zvoku♦ zvonca ali celo ♦šumu♦ … Na primeru obdelave dveh ♦sinusnih nihajev♦ se lahko opiše način delovanja obročnega modulatorja. Če na oba vhoda naprave privedemo npr. dva ♦sinusna nihaja♦ s frekvenco 500 Hz in 300Hz, ju bo obročni modulator seštel in odštel tako, da se bosta ob izhodu pojavila dva ♦sinusna nihaja♦ z 800 Hz (= 500 + 300 Hz) in 200 Hz (= 500–300 Hz). Predhodnih frekvenc se zaradi dušenja ne sliši več … Če enega izmed ♦sinusnih nihajev♦ zamenjamo z nihajem, ki je bogat s ♦parciali♦ (npr . z ♦žagastim nihajem♦), dobimo vsote in razlike vseh njegovih ♦parcialov♦ z drugim ♦sinusnim nihajem♦, kar posledično vpliva na spremembe v ♦zvokov(n)em spektru♦. Mnogo bolj zapleteno se oblikuje ♦zvočni spekter♦ pri obročni ♦modulaciji♦ dveh ali več nihajev, ki so bogati s ♦parciali♦, ali neharmonskih ♦signalov♦, ki se bližajo ♦šumu♦ (npr. govora in ♦šuma♦). S kombinacijo elektronsko proizvedenih nihajev in govora dobimo učinkovito popačenje človeškega glasu, kar se pogosto uporablja kot ‘glas robota’. Obročni modulator omogoča tudi sintezo … harmonskih ♦sinusnih nihajev♦ (ali tudi drugih oblik nihanja), če je ustvarjeno razmerje v celih številih (npr. 2: 3) med frekvencama dveh nihajev, ki ga je treba potem ohraniti tudi pri izvedbi. (Pri ♦sintetizatorju♦ je treba zato oba ♦oscilatorja z nadzorom napetosti♦, katerih ♦signal♦ vodi v obročni modulator, na enak način upravljati s tipkovnice.)« (‹EN›, 199–200)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦modul♦, ♦modulacija♦, ♦modulator♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer).

‹BASS›, II, 124; ‹CH›, 294; CHION-REIBEL 1976: 231; ‹CP1›, 242; ‹DOB›, 135–136; ‹EH›, 289–290; ‹FR›, 75–76; ‹GR›, 152; ‹GRI›, III, 249; ‹GR6›, XVI, 45–46; ‹HK›, 323–324; ‹HU›, 85–86; ‹IM›, 322; ‹JON›, 254; ‹KN›, 174; ‹L›, 479; ‹POU›, 203; ‹RAN›, 709; ‹RIC›, II, 124

ANG: (row, set) inversion; NEM: Umkehrung (der Reihe); FR: renversement (de la série); IT: inversione, rivolto (della serie).

ET: ♦Serija♦.

D: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦, posebno v ♦dvanajsttonski♦ in ♦serialni tehniki♦, naziv za eno od ♦oblik vrste, serije♦, do katere pride tako, da se rastoči intervali ♦osnovne oblike vrste♦ spremenijo v padajoče, ali obratno.

♦osnovna oblika vrste, serije♦:

obrat vrste, serije:

(A. Schönberg, Variacije za orkester, op. 31)

GL: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦.

PRIM: (♦inverzija [vrste, serije]♦), ♦osni ton♦, ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦rakov postop (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna oblika [vrste, serije]♦), ♦rakov obrat (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna inverzija [vrste, serije]♦).

‹APE›, 143–144; ‹BASS›, II, 65; ‹BKR›, IV, 281; ‹CAN›, 156; ‹CH›, 305; ‹FR›, 44; ‹JON›, 141–142; ‹L›, 614; ‹M›, 102–103; ‹MELZ›, II, 715–716; ‹MI›, Ill, 562–563; ‹RAN›, 403–404; ‹RIC›, II, 73; ‹VO›, 107

ANG: noiseband; NEM: Geräuschband, Rauschband.

D: 1) »(Naziv za) omejeno ♦območje♦ naključnih frekvenc, do česar navadno pride z obdelavo ♦belega šuma♦ s ♦pasovnim sitom♦.« (‹FR›, 59)

2) »(Naziv za) ♦šum♦ z določeno ♦pasovno širino♦, ki je glede na to enak ♦obarvanemu šumu♦.« (‹EH›, 274)

KM: D sta povsem sopomenski, uporabljata le različne nazive.

O (zanemarljivi) razliki med NEM-pojmoma »Geräusch« in »Rausch(en)« gl. KM ♦šuma♦.

GL: ♦frekvenčni pas♦ = pas, ♦obarvani šum♦, pas = ♦frekvenčni pas♦, ♦šum♦.

‹H›, 386

ANG: set form, set-form (set complex, set-complex); NEM: Reihenform; FR: forme de la série; IT: forma de la serie.

ET: ♦Serija♦.

D: »Naziv za katerokoli od oseminštiridesetih različnih oblik ♦dvanajsttonske vrste, serije♦, ki jo dobimo s ♦transpozicijo♦ štirih transformacij ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ (♦osnovne oblike♦, ♦obrata♦, ♦rakovega postopa♦ in ♦rakovega obrata♦) na vseh dvanajstih ♦tonih♦ kromatične ♦lestvice♦.« (‹FR›, 81)

KR: Že iz D je jasno, kako težko je pojmu določiti natančen pomen: govori se o »štirih transformacijah« ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ in se pri tem navaja tudi ♦osnovno obliko♦, čeprav to ni transformacija; transformacije (♦osnovne oblike♦) so torej ♦obrat♦, ♦rakov postop♦ in ♦rakov obrat♦. Treba bi bilo torej razdeliti 48 o. v. na tri ravni: 1) ♦osnovno obliko♦; 2) iz nje izpeljane o. brez ♦transpozicije♦: ♦obrat♦, ♦rakov postop♦ in ♦rakov obrat♦; 3) preostalih 42 o., do katerih prihaja s ♦transpozicijo♦ o. iz 1) in 2).

Predlog je pomanjkljiv iz dveh razlogoGL: 1) Ne obstaja poenotena terminologija, ki bi lahko natančno razdelila predlagane tri ravni: a) ♦osnovna oblika♦ predlaga stalno prioriteto, čeprav so v teoriji ♦dvanajsttonske♦ in ♦serialne tehnike♦ vse o. v. (vsaj teoretično) enakovredne; b) na drugi ravni se tri »izpeljane oblike« mešajo npr. z ♦derivacijsko vrsto, serijo♦, s pojmom, ki povsem legitimno in jasno označuje eno o. v. in je pandan ♦segmentu vrste, serije♦ (♦derivacija♦ in ♦segmentacija♦ sta dva zelo pomembna postopka v ♦dvanajsttonski♦ in ♦serialni tehniki♦). 2) Kot tudi v D se s to omejitvijo pomena o. v. izključujejo vse tiste o. v., ki so izven o., uokvirjenih z navedenimi tremi ravnemi, so pa pomemben del ♦dvanajsttonske♦ in ♦serialne tehnike♦, katere bi o. v. kot nadpomenka absolutno morala vključiti, predvsem zaradi načela teoretične enakovrednosti vseh o. v. Neke konstruktivne rešitve tu ni moč predložiti. Teorije skladateljev ponujajo polovične rešitve (Babbittova je na ANG- in ameriškem govornem območju poskušala ponuditi nekakšne vseobsežne terminološke rešitve, vendar brez izrazitih rezultatov; Schönbergova povzroča le še večjo zmedo, sploh če vzamemo v poštev njegove površne prevode NEM-pojmov v ANG: npr. ♦Grundgestalt♦ kot »basic set«, »basic row«, pri čemer še vedno ni jasno, ali je ♦Grundgestalt♦ res točna ♦osnovna oblika vrste, serije♦ ali gre za kaj drugega; gl. KR ♦osnovne oblike vrste, serije♦), ki jim ni nikoli uspelo priti v kakšen vsaj malo bolj sklenjen pojmovni sistem. Zato se predlaga raba o. v. z zavestjo o dvoumnosti in pojmovni nenatančnosti, ki ju vsebuje.

Kot dodatni primer za pravkar navedeno lahko uporabimo obdelavo pojma v (sicer izjemno zanesljivem) ‹EH›, 281–282. Tam so v o. v. uvrščene celo ♦lestvice♦, kar je seveda nesprejemljivo. V ‹L›, 470, je naveden NEM-pojem »Ablaufform« kot sopomenka pojma »Reihenform« ter povsem napačne ustreznice v ANG (=»chain/serial form«), FR (=»forme sérielle«) in IT (=»forma seriale«).

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacijska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦ = vseintervalna vrsta, serija, ♦heksakord♦, ♦enointervalna vrsta, serija♦, ♦kombinatorična vrsta, serija♦, ♦nekombinatorična vrsta, serija♦, ♦vrsta♦, ♦obrat (vrste, serije)♦ = (♦inverzija [vrste, serije]♦), ♦osnovna vrsta, serija♦ = (Grundreihe), ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦pentakord♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦predurejanje gradiva♦ , ♦rakov postop (vrste, serije)♦ = (♦retrogradni postop [vrste, serije]♦), ♦rakov obrat (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna inverzija [vrste, serije]♦), ♦segment (vrste, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serija♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦simetrična vrsta, serija♦, vseintervalna vrsta, serija = ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦, ♦vsekombinatorična vrsta, serija ♦, ♦tetrakord♦, ♦transpozicija (vrste, serije)♦, ♦trikord♦, ♦zrcalni obrat (vrste, serije)♦ = (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦).

‹JON›, 272–276

ANG: colo(u)red noise; NEM: farbiges Geräusch, farbiges Rauschen; FR: son timbré, bruit coloré; IT: suono colorato.

D: »(Naziv za) ♦zvok♦, ki nastaja takrat, kadar se s ♦filtrom♦ posebej poudari kakšen ♦pas♦ ♦belega šuma♦.« (‹FR›, 16)

KM: O (zanemarljivi) razliki med NEM pojmoma »Geräusch« in »Rausch(en)« gl. KM ♦šuma♦.

KR: V D je napačno naveden ♦zvok♦ namesto ♦šuma♦ (ki je celo sestavni del pojma), ne upoštevajoč tako pomembne razlike med ♦zvokom♦ in ♦šumom♦. V ‹L›, 463, je namesto IT pojma naveden naslednji opis: »lahek ♦zvok♦, značilen po posebni ♦barvi♦« (= »suono leggero ma caratterizzato da un timbro particolare«). Poleg nenatančnega opisa je naveden tudi povsem nerazumljiv pojem »lahek ♦zvok♦«. [Op. prev.: Če iz belega (brezbarvnega) šuma prefiltriramo frekvenčne pasove, dobimo »obarvani« šum. Ta ima v nasprotju z belim šumom zvočno barvo (izraza belo in obarvano sta prevzeta iz optike). ‹KD?II.›, 606).]

GL: ♦beli šum♦, ♦šum♦.

PRIM: ♦črni zvok♦, ♦modri šum♦, ♦roza šum♦.

‹EH›, 90; ‹HI›, 152; ‹P›, 208; ‹POU›, 207

ANG: ♦numerical notation♦

ET: Lat. notatio = beleženje, označevanje, iz notare = označiti, zabeležiti, iz nota = opomba, zaznamek, pisni znak (‹KLU›, 508).

D: »(Naziv za) pripisovanje celih številk notam v ♦dvanajsttonski vrsti, seriji♦.« (‹FR›, 60)

KM: N. n. se uporablja izključno v analizi skladb, ki ustrezajo ♦dvanajsttonski♦ ali ♦serialni tehniki (komponiranja)♦.

GL: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦. ‹JON›,195–196

ANG: novatron; NEM: Novatron.

ET: Nova- najverjetneje iz lat. novus = nov; -tron iz ANG electronic kot ♦melotron♦; verjetno mišljeno kot: novi model ♦melotrona♦.

D: Naziv za ♦melotron♦ s krajšim ♦neskončnim trakom♦ = (tape loop).

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.

PRIM: ♦birotron♦ = ♦melotron♦.

‹DOB›, 112 = vodilka k ♦melotronu♦; ‹EN›, 162 = vodilka k ♦melotronu♦; ‹GRI›, II, 783 = vodilka k ♦melotronu♦

ANG: novachord; NEM: Novachord; IT: novachord.

ET: Lat. novus = nov; grš. khordḗ = struna (‹DE›, 169).

D: »(Naziv za) enomanualne večglasne ♦elektronske orgle♦, ki jih proizvaja ameriško podjetje Hammond Organ od leta 1939. ♦Zvok♦ se proizvaja z ♦oscilatorjem♦. Novakord lahko posnema vrsto orkestrskih instrumentov. Uporabil ga je H. Eisler v svoji Komorni simfoniji.« (‹RUF›, 339)

GL: ♦elektronske orgle♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.

‹APE›, 194; ‹BASS›, III, 368; ‹FR›, 59; ‹GRI›, II, 782–783; ‹IM›, 267; ‹RIC›, III, 288