Kategorija: tajništvo

ANG: mode of limited transposition(s); NEM: Modus mit begrentzer Transpositionsmöglichkeit; FR: mode à transpositions limitées; IT: modo à transposizioni limitate.

ET: ♦Modus♦; ♦transpozicija(vrste, serije)♦.

D: »(Naziv za) ♦moduse♦, ki se formirajo v več simetričnih skupinah, pri čemer je zadnja nota vsake skupine vedno ‘skupna’ s prvo noto naslednje skupine.« (MESSIAEN 1944: 51)

KM: Modusi z omejenimi možnostmi transpozicije so eden izmed tipičnih pojmov v skladateljski teoriji O. Messiaena (gl. ♦dodana vrednost♦ in ♦neretrogradni ritem♦). On jih leta 1928 uprabi pri skladanju kot rezultat ♦predurejanja gradiva♦, oz. ♦parametra♦ ♦višine tona♦.

Po merilu omejenosti transpozicije je Messiaen določil sedem ♦modusov♦ (z ležečimi oglatimi oklepaji so označene »simetrične skupine«):

KR: Modusi z omejenimi možnostmi transpozicije so tipičen pojem, v katerem se ♦modus♦ v ♦glasbi 20. stoletja♦ ne uporablja v svojem izvirnem pomenu, temveč kot naziv za eno vrsto lestvične sistematičnosti, ki nima veze z dur-molovo ♦tonaliteto♦ (prim. ♦sintetične lestvice♦). Na podoben način se uporablja tudi ♦trop♦, ker sta ♦trop♦ in ♦modusi z omejenimi možnostmi transpozicije♦ po funkciji, tj. kot rezultat ♦predurejanja gradiva♦ oz. ♦parametra♦ ♦višine tona♦, podobni ♦dvanajsttonski vrsti, seriji♦ (čeprav niti eden izmed modusov z omejenimi možnostmi transpozicije ne vsebuje dvanajst ♦tonov♦).

V prevod modusov z omejenimi možnostmi transpozicije so namenoma vstavljene »možnosti«, da bi s tem bil poudarjen restriktivni moment, ki je Messiaenu bil tako pomemben (prim. »charme des impossibilités = šarm nemogočega« v MESSIAEN 1944: 5–6; ta formulacija se pogosto pojavlja v Messiaenovih spisih).

V D je »skupina« izvirni Messiaenov naziv, čeprav tukaj – po teoriji ♦dvanajsttonske tehnike♦ – gre za ♦segment♦ (kakor je to tudi omenjeno v ‹JON›, 170–171), ♦Skupina♦ ima namreč v teoriji ♦serialne glasbe♦ poseben pomen (gl. ♦skupina, skupinska skladba♦).

Pri skladateljskih teorijah se je treba držati izvirne terminologije, sploh če gre za tako vplivno teorijo, kot je Messiaenova (gl. ♦dodano vrednost♦, ♦neretrogradni ritem♦).

GL: ♦lestvica♦, ♦modus♦, ♦parameter♦, ♦predurejanje gradiva♦.

PRIM: ♦celostopinjska lestvica♦ = (celotonska lestvica), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦vrsta♦, ♦serija♦, ♦sintetična lestvica♦, ♦trop♦.

‹G›, 47; ‹GR›, 123; ‹P›, 189

ANG: mode; NEM; Modus; FR: mode; IT: modo.

ET: Lat. modus = ♦mera♦, količina, velikost, pravilo, način (‹KLU›, 484); tj. način medsebojnega obnašanja ♦tonov♦ v neki ♦lestvici♦.

D: Kakor je navedeno v KR ♦modalitete♦, modus je naziv za vsako ♦lestvico♦, razen dur-mol tonalitetne (gl. ♦tonaliteta♦).

KM: Modus je v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ pomemben pojem, ker se z njim označujejo vse vrste lestvične sistematičnosti, ki nimajo veze z dur-molovo ♦tonaliteto♦, celo ♦dvanajsttonska vrsta♦ in njegove ♦oblike♦ (DAHLHAUS 1968: 7). ♦Modus z omejenimi možnostmi transpozicije♦ pa ima poseben pomen v skladateljski teoriji in praksi O. Messiaena (MESSIAEN 1944: 51–63). Seveda obstajajo nazivi za take nove vrste modalitetne, modusne sistematičnosti (♦neomodaliteta♦, ♦neomodalitetnost♦, ♦polimodaliteta♦, ♦polimodalitetnost♦).

KR: V ‹RIC›, III, 190, so ponujeni naslednji pomeni modusa: 1) modus v starogrški glasbi; 2) cerkveni modus; 3) ritemski modus; 4) modus v menzuralni notaciji; 5) današnji durov in molov modus. Pomen t. 5 je v ‹RIC›, III, 192, natančneje pojasnjen takole: »V modernem glasbenem ♦sistemu♦ beseda modus označuje dva tipa ♦lestvice♦, na (začetnem) tonu c in a. To nista nič drugega kot cerkveni jonski in eolski modus, ki sta se afirmirala v 16. stoletju.« Ta pomen modusa je povsem napačen, ker med drugim zanika razliko med ♦modaliteto♦ (ki v ‹RIC› ne obstaja) in ♦tonaliteto♦. V ‹CAN›, 337–340, se poleg starogrških in srednjeveških modusov navajajo durova in molova ♦lestvica♦ ter ♦celostopinjska lestvica♦, ♦pentatonska lestvica♦, ♦ciganska lestvica♦, t. i. andaluzijski modus, ♦enigmatična lestvica♦ itn. V ‹CH›, 302, je modus spet samo bodisi durova bodisi molova ♦lestvica♦, čeprav je v ‹CH›, 302, ♦polimodaliteta♦ definirana kot »polifonija modusov, v najširšem pomenu te besede«. V ‹LARE›, 1044–1045, je pristop pojmu veliko bolj zapleten, ker so izpostavljene težave pri njegovem definiranju. Zato je posebej obdelan sam pojem, njegova zgodovina in cerveni (oz. srednjeveški) modusi. Tudi v ‹GR6›, XII, 377, se pojem »v sodobnem, dvojnem pomenu« definira »bodisi kot ‘posebna ♦lestvica♦‘, bodisi ‘posplošena melodija’, ali pa kot oboje, odvisno od posebnega glasbenega ali kulturnega konteksta«.

Po analogiji sa tujimi pridevniki (ANG: »modal«, NEM: »modal«, FR: »modale«, IT: »modale«) je iz m. Izpeljan vsebinsko dvoumen slovenski pridevnik »modalni« namesto ustreznega pridevnika »modusni«, podobno kot pri ♦tonaliteti♦ (gl. KR ♦tonalitete♦). Vendar je za razliko od ♦tonalitete♦, pri kateri je »tonus« sumljiva ET-osnova, m. kot neizbežna tujka – zlasti kot tehnični pojem – opravičuje tak internacionalizem, zlasti še, ker je »modalni« nemogoče izorieniniti. Naj bosta torej oba pridevnika vsaj enakovredna!

GL: ♦modaliteta♦, (♦modalitetnost♦) = (♦modalnost♦), ♦neomodaliteta♦, ♦neomodalitetnost♦ = (♦neomodalnost♦), ♦polimodaliteta♦, ♦polimodalitetnost♦ = (♦polimodalnost♦).

PRIM: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦lestvica♦, ♦modus z omejenimi možnostmi transpozicije♦, ♦vrsta♦, ♦serija♦, ♦sintetična lestvica♦, ♦sistem♦.

‹APE›, 180; ‹BASS›, II, 165 = vodilka k ♦modaliteti♦; ‹BASS›, III, 168 = »modus« (v srednjeveški glasbeni teoriji); ‹DG›, 372–373; ‹GR›, 122; ‹HI›, 295–296; ‹HO›, 620–621; ‹IM›, 247–248; ‹JON›, 168–169; ‹L›, 366; ‹MI›, III, 216–219; ‹P›, 188–189

ANG: mofular synthesizer; NEM: Modulsynthesizer.

ET: ♦Modul♦, ♦sintetizator♦.

D: Naziv za vrsto ♦sintetizatorja♦, ki je sestavljen iz različniih ♦modulov♦, tj. naprav z normiranimi in standardiziranimi značilnostmi z zaokroženo samostojno funkcijo, ki se enostavno montirajo na ohišje ♦sintetizatorja♦.

GL: ♦melokord♦, ♦modul♦, ♦razdelilna plošča♦ = (patch board), ♦sintetizator♦ = (synthesizer).

‹EN›, 154–155; ‹GRI›, II, 640

ANG: timbre modulation; NEM: Klangfarbenmodulation, Filtermodulation.

ET: ♦Modulacija♦.

D: »(Naziv za) postopek v elektrosnki ♦sintezi zvoka♦ v katerem se razen ♦višine♦ in ♦intenzitete♦ modulira tudi ♦zvočno barvo♦. Lahko govorimo tudi o ♦modulaciji♦ ♦zvokov(n)ega spektra♦.« (‹EH›, 161–162)

KM: »sprememba amplitud nihajev … ne deluje le na spremembo ♦intenzitete♦, temveč tudi na spremembo ♦zvokov(n)e barve♦.« (‹EH›, 162)

KR: KM je v določenem nasprotju z D. Modulacija zvočne barve namreč pomeni isto kot katera koli elektronska ♦modulacija♦, ker vsaka izmed njih vpliva na spremembo ♦zvokov(n)ega spektra♦ in posledično tudi ♦zvokov(n)e barve♦. V ‹EH›, 319–320, je navedeno tudi ♦modulacija♦ ♦zvokov(n)ega spektra♦, ki seveda pomeni isto.

Pomena pojma v ‹CP1›, 243 (»♦zvok♦, ki se premika kontinuirano in enakomerno od ene ♦barve♦ do druge«), in v ‹CP2›, 243 (»počasna sprememba ♦barve♦«), sta povsem nepomembna.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦modulacija♦, ♦zvokov(n)a barva♦.

PRIM: ♦križna modulacija♦, ♦modulacija amplitude♦ = (AM) = (amplitude modulation), ♦mdulacija faze♦ = ♦fazni pomik♦ (D 1), ♦modulacija frekvence♦ = (FM) = (frequency modulation).

‹FR›, 93; ‹HU›, 97–99

ANG: modulator; NEM: Modulator; FR: modulateur; IT: modulatore.

ET: Lat. modulator = ki meri po pravilu, učitelj glasbe, glasbenik.

D: »(Naziv za) katero koli napravo, ki se v ♦elektronski glasbi♦ uporablja za spremembo (♦modulacijo♦) zvočnih ♦signalov♦.« (‹GR6›, XII, 456)

KM: V D je seveda mišljena ♦elektronska glasba♦ v najširšem pomenu.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦modulacija♦, ♦obročasti modulator♦ = (ring modulator) = (RM).

‹BASS›, II, 124; ‹CH›, 302–303; ‹EH›, 207; ‹EN›, 154; ‹FR›, 53; ‹HO›, 624; ‹L›, 366; ‹P›, 188; ‹POU›, 226; ‹RAN›, 505; ‹V›, 493

ANG: frequency modulation; NEM: Frequenzmodulation; FR: modulation de fréquence, modulation en fréquence; IT: modulazione di frequenza.

ET: ♦Modulacija♦; lat. frequentia = pogostost, od frequens = pogost (‹KLU›, 231).

D: »(Naziv za) spremembo (♦modulacijo♦) amplitude (višine vala) nekega nihaja. Modulacija amplitude, ki se proizvaja z nizkofrekvenčnim nihajem (pod 20Hz), pri slišnih nihajih ustvarja vibrato. Če pa se modulira nihaj, katerega frekvenca je v slišnem območju (nad 20Hz), potem nastane nova oblika nihaja ter se tako modulacijo amplitude lahko izkoristi – npr. s pomočjo ♦sintetizatorja♦ – tudi za ♦sintezo zvoka♦.« (‹EN›, 16) Že najbolj preprosti primer modulacije frekvence oz. ♦modulacije♦ nekega ♦sinusnega nihaja♦ z drugim ♦sinusnim nihajem♦, ustvarja novo obliko nihaja z drugačnim ♦zvočnim spektrom♦. Če je npr. nosilna frekvenca a = 1000 Hz, frekvenca s katero se modulira pa je b = 200 Hz, potem bo nastala oblika nihaja sestavljena iz nihajev na frekvencah od 1000 Hz, 1200 Hz (= a♦b), 1400 Hz (=a♦2b), 1600 Hz (=a♦3b) itn. ter od 800 Hz (=a-b), 600 Hz (=a-2b) itn … Ustvarjanje ♦zvoka♦ v ♦sintetizatorju♦ v osnovi temelji na načelu modulacije frekvence z več ♦generatorji sinusnega tona♦, ki se povezujejo s posebnimi algoritmi (♦algoritemski sintetizator♦).« (‹EN›, 86–87)

KM: »Modulacijo amplitude se uporablja tudi v tehniki radijskega prenosa na ultrakratkem valnem območju« (‹EN›, 87). Tukaj pa nas vendarle zanima le pomen, ki je vezan na možnosti ♦sinteze zvoka♦.

KR: FR pojma »modulation en fréquence«, ki je naveden v ‹P›, 85, ne najdemo nikjer v konsultirani literaturi.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦modulacija♦, ♦modulator♦, ♦sinteza z modulacijo frekvence♦.

PRIM: ♦križna modulacija♦, ♦modulacija amplitude♦ = (AM) = (amplitude modulation), ♦modulacija zvokov(n)e barve♦.

‹CP1›, 238; ‹DOB›, 168–169; ‹EH›, 104–105; ‹EN›, 86–87; ‹FR›, 32; ‹GR›, 78; ‹HI›, 164; ‹HU›, 92–95; ‹LARE›, 1045; ‹POU›, 220–225

ANG: phase shifting; NEM: Phasenmodulation, Phasenverschiebung.

ET: ♦Modulacija♦; ♦faza♦.

D: »Naziv za modulacijo faze nekega nihaja. Uporablja se za proizvajanje različnih elektronskih učinkov (npr. v phaserju ali flangerju) ali pa v elektronski ♦sintezi zvoka♦.« (‹EN›, 175)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦faza♦, ♦modulacija♦.

PRIM: ♦fazni pomik♦ (D 1), ♦križna modulacija♦, ♦modulacija amplitude♦ = (AM) = (amplitude modulation), ♦modulacija frekvence♦ = (FM) = (frequency modulation), ♦modulacija zvokov(n)e barve♦.

‹EH›, 251–252

ANG: amplitude modulation; NEM: Amplitudenmodulation; FR: modulation d’amplitude, modulation en amplitude (gl. KR); IT: modulazione d’ampiezza.

ET: ♦Modulacija♦; lat. amplitudo = velikost, prostornost, od amplus = obsežen, prostoren, velik (‹KLU›, 26).

D: »(Naziv za) spremembo (♦modulacijo♦) amplitude (višine vala) nekega nihaja. Modulacija amplitude, ki se proizvaja z nizkofrekvenčnim nihajem (pod 20Hz), pri slišnih nihajih ustvarja vibrato. Če pa se modulira nihaj, katerega frekvenca je v slišnem območju (nad 20Hz), potem nastane nova oblika nihaja ter se tako modulacijo amplitude lahko izkoristi – npr. s pomočjo ♦sintetizatorja♦ – tudi za ♦sintezo zvoka♦.« (‹EN›, 16)

KM: »Modulacijo amplitude se uporablja tudi v tehniki radijskega prenosa na dolgovalnem, srednjevalnem in kratkovalnem območju« (‹EN›, 17). Tukaj pa nas vendarle zanima le pomen, ki je vezan na možnosti ♦sinteze zvoka♦.

KR: FR pojma »modulation en amplitude«, ki je naveden v ‹P›, 19, ne najdemo nikjer v pregledani literaturi.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦modulacija♦.

PRIM: ♦križna modulacija♦, ♦modulacija faze♦, ♦križna modulacija♦, ♦modulacija amplitude♦ = (AM) = (amplitude modulation), ♦modulacija frekvence♦ = (FM) = (frequency modulation), ♦modulacija zvokov(n)e barve♦.

BLUMRÖDER 1983: 18; CHION-REIBEL 1976: 229–230; ‹CP1›, 273; ‹DOB›, 106–107; ‹EH›, 20; ‹FR›, 5; ‹GR›, 18; ‹HI›, 29; ‹HU›. 95–97; ‹LARE›, 1045; ‹POU›, 210

ANG: modulation; NEM: Modulation; FR: modulation; IT. modulazione.

ET: Lat. modulari = meriti, prilagoditi, skladno peti, od ♦modus♦ = ♦mera♦, količina, pravilo, način (‹KLU›, 484).

D: »Skupni naziv za določeno spremembo ♦signala♦ ♦z ♦modulatorjem♦. Pri elektronski obdelavi nekega ♦signala♦ lahko načeloma temu ♦signalu♦ spremenimo kateri koli ♦parameter♦. (‹EN›, 153)

KM: V terminologiji glasbe tonalitetne tradicije se pod modulacijo razume predvsem prehode med ♦tonalitetami♦. V širšem smislu se razume spremembo na splošno (npr. spremembo ♦metra♦ – in včasih tempa – v ♦metrski modulaciji♦). Tukaj pa se omejujemo na najožji pomen pojma, tj. na njegov pomen v ♦elektronski glasbi♦. V ‹FR›, 53, je na ta specifičen pomen modulacije v ♦glasbi 20. stoletja♦ opozorjeno tako, da je sam pojem (»modulation«) označen kot »electronic« (= »elektronska modulacija«).

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦modulator♦, ♦obročni modulator♦ = (ring modulator) = (RM).

PRIM: ♦fazni pomik♦ (D 1) = ♦modulacija faze♦, ♦križna modulacija♦, ♦modulacija amplitude♦ = (AM) = (amplitude modulation), ♦modulacija frekvence♦ = (FM) = (frequency modulation), ♦modulacija zvokov(n)e barve♦.

‹BKR›, III, 140; BLUMRÖDER 1983: 18–20; ‹CP1›, 241; ‹CP2›, 342; ‹DOB›, 106–107; ‹EH›, 207; ‹GR›, 123; ‹GRI›, II, 675–676; ‹GR6›, XII, 456; ‹HI›, 295; ‹HO›, 626; ‹HU›, 92; ‹L›, 365; ‹LARE›, 1045; ‹P›, 188; ‹RAN›, 505; ‹HU›, 582; ‹V›, 493

ANG: module; NEM: Modul; FR: module.

ET: Lat. modulus = ♦mera♦, merilo (‹DUD›, 464).

D: Naziv za napravo z normiranimi in standardiziranimi značilnostmi (npr. dimenzijami) z zaokroženo samostojno funkcijo, ki se jo zlahka priklopi na kak večji ♦sistem♦, npr. na ♦sintetizator♦.

KM: Pojem se, v povsem specialističnem pomenu, ki ga tukaj ne bomo obdelali, uporablja v Schaefferjevi teoriji ♦konkretne glasbe♦ (gl. ‹GUI›, 111–112).

GL: ♦modulski sintetizator♦, ♦razdelilna plošča♦ = (patch board), ♦obročni modulator♦ = (ring modulator) = (RM), ♦sintetizator♦ = (synthesizer).

‹EH›, 207; ‹EN›, 153; ‹FR›, 53; ‹HU›, 90