Kategorija: tajništvo

ANG: MIDI; NEM: MIDI.

ET: Kratica od ANG »musical instrument digital interface« = »digitalni vmesnik za glasbene instrumente«.

D: »(Naziv za ♦vmesnik♦) ki se je razvil po predlogu več japonskih in ameriških proizvajalcev (v glavnem Rolanda, Oberheima in Sequential Circuits) za konstruiranje ‘univerzalnega’ digitalnega ♦vmesnik♦, ki bi omogočil medsebojno komunikacijo instrumentom, kot sta ♦vzorčevalnik♦ in ♦sekvenčnik♦ Preliminarna specifikacija se je razvila na koncu 1982., prvi instumenti z MIDI-jem – ‘Prophet 600’ od Sequentiala in ‘Jupiter 6’ od Rolanda, oba ♦analogna (večglasna) sintetizatorja♦ – sta bila predstavljena na začetku 1983. Končna verzija specifikacije … je bila objavljena avgusta 1983.« (‹DOB›, 102)

KM: Pojem se vedno piše z velikimi črkami (verjetno zato, ker je kratica; gl. ET), ter je to navado treba obdržati tudi v našem jeziku.

GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦, ♦elektronska glasba♦, ♦vmesnik♦ = (interface), ♦sintetizator♦ = (synthesizer), ♦vzorčevalnik♦ = (♦sampler♦).

‹BKR›, V, 71; ‹EN›, 140; ‹HK›, 242–243

ANG: middle of the road, middle-of-the-road; NEM: Middle of the Road.

ET: ANG = po sredi poti, ceste, srednja pot, cesta.

D: »Middle of the Road ali srednja pot (ki ni vedno zlata) je (naziv za) sredino ♦mainstream♦ ♦rocka♦, torej je povsem na sredini, ter je zato bližje ♦pop glasbi♦ kot pa ♦rocku♦. V to glasbo sodijo … (razne skladbe) tipa ♦šlagerja♦, opremljene z ♦ritmom♦ in studijsko tehniko, ‘sposojeno’ od ♦rocka♦ … Primeri za middle of the road so zgodnji Monkees, The Osmonds, Cowsills … in – kakor že ime skupine pravi – Middle of the Road.« (‹KN›, 132).

KM: Ortografija z vezaji je pogostejša, ko se pojem uporablja kot pridevnik. V ‹HK›, 242, je navedeno tudi redko uporabljana kratica »MOR«.

KR: V D je bil neprevidno uporabljen pojem ♦mainstream♦ v povezavi z ♦rockom♦, ker se najpogosteje uporablja vezano za ♦jazz♦ (gl. D ♦mainstream jazza♦). (Pojem ♦mainstream♦ v ‹KN›, 128, se najde samo v povezavi z diskografskim podjetjem Mainstream Records; tukaj torej ni ne tehnični pojem in ne strokovni izraz iz terminologije ♦rock glasbe♦).

Middle of the road lahko načeloma sprejmemo kot »srednjo pot« (»ki edina nikoli ne bo pripeljala v Rim« – gl. SCHÖNBERG 1980: 66), je pa pojem kot tehnični pojem oz. strokovni izraz veliko bolj jasen v ANG izvirniku v terminologiji ♦pop glasbe♦ in ♦rock glasbe♦.

GL: ♦pop, pop glasba♦, ♦rock, rock glasba♦.

ANG: metric(s) (‹LEU›, 301), metrics (‹P›, 184; ‹RAN›, 516) (gl. KR); NEM: Metrik; FR: métrique; IT: metrica.

ET: Grš. metrikḗ (tékhnē) = nauk o sestavljanju verzov, od métron = ♦mera♦, pesniška stopica (‹KLU›, 476).

D: »(Naziv za) vedo o verzu, tj. o količini raznih vrst stopic, ki tvorijo verz in o različnih načinov povezovanja verzov v kitico. Glasbena metrika je veda o spajanju enako velikih časovnih odsekov … v glasbeno relevantne enote višje vrste.« (‹HO›, 608; ‹HU›, 567)

KM: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ je metrika osnova za tvorbo raznih drugih specifičnih pojmoGL: ♦heterometrike♦, ♦polimetrike♦, ♦spremenljive metrike♦.

KR: Kakor je poudarjeno v D, je metrika nauk oz. teoretična disciplina, ki preučuje možnosti povezovanja časovnih enot v glasbi. Nikakor ni sopomenka ♦metra♦ oz. »-metrije« kot osnove, iz katere so izpeljani pojmi ♦ametrija♦, ♦heterometrija♦ in ♦polimetrija♦. Zato s o pojmi kot so ♦heterometrika♦, ♦polimetrika♦ in ♦spremenljiva metrika♦ nesmiselni, ker ne ciljajo na metriko kot vedo in teorijo, temveč na specifično skladateljsko prakso metrske organizacije v ♦glasbi 20. stoletja♦, pod katero se razume horizontalno in vertikalno kombiniranje razlličnih ♦metrov♦ (ne pa metrik kot ved, teorij!). Pravilni pojmi so zato ♦heterometer♦, ♦polimeter♦ in ♦variabilni meter♦. Prav tako so nesmiselni pridevniki od ♦heterometrike♦ (»heterometričen«) in ♦polimetrike♦ (»polimetričen«).

ANG oblika »metrics« je problematična. Najdemo ga le v ‹RAN›, 516, skupaj s »harmonics« in »rhytmics«, v povezavi s Kvintilijanovo klasifikacijo glasbe (v smislu lat. pojma »musica«), torej v pomenu, ki je relevanten v smislu prjšnje D. Predlogi v ‹LEU›, 301 (NEM Metrik = ANG metrics), v ‹LEU›, 333 (NEM Rhytmik = ANG rhytmics), in v ‹P›, 184 (NEM Metrik = ANG metrics), niso verodostojni, ker očitno gre za nasilne prevode. V ‹OED›, IX, 698, se navaj oblika kot v tukajšnji D, brez –s, čeprav se opozarja, da se lahko pojavi tako v ednini kot tudi v množini, tj. z ali brez –s. V ‹BR›, in v ‹L› se pojem sploh ne navaja kot samostalnik.

GL: ♦heterometer♦ = (♦heterometrija♦) = (♦heterometrika♦), ♦polimeter♦ = (♦polimterija♦) = (♦polimetrika♦), ♦variabilni meter♦ = (♦spremenljiva metrika♦).

PRIM: (♦ametrija♦), ♦meter♦, ♦ritmika♦.

ANG: metric, metrical modulation; NEM: metrische Modulation.

ET: ♦Meter♦, ♦modulacija♦.

D: 1) »(Naziv za) postopno spremembo enega metrskega ♦pulza♦ (D 1) v drugega. E. Carter pogosto uporablja metrsko modulacijo in jo opisuje kot ‘korelacijo ♦strukture♦ različnih hitrosti’ (CARTER 1969: 193).« (‹JON›; 160–161)

2) V teoriji ♦serialne glasbe♦ K. Stockhausena je to naziv za postopne spremembe ♦metra♦ in tempa, ki naj bi bile ekvivalent za ♦modulacije’ iz ♦ene ♦tonalitete♦ v drugo v glasbi tonalitetne tradicije, vse po načelu serialne enotnosti ♦parametra♦. Npr.:

(STOCKHAUSSEN 1963: 117).

KM: Metrsko modulacijo je treba razlikovati od ♦polimetra♦, ♦multimetra♦ in ♦variabilnega metra♦, ker se v njej metrske spremembe dogajajo postopno, poleg tega pa se – sploh pri Stockhausenu (npr. v skladbah Zeitmasse in Grupe) – ne spreminjajo samo ♦metri♦, temveč tudi tempo (posebej se v partituro vpisujejo metronomske oznake za spremembe tempa)

GL: ♦makročas/mikročas♦, ♦meter♦, ♦modulacija♦ (KM), ♦multimeter♦, ♦polimeter♦ = (♦polimetrija♦) = (♦polimterika♦), ♦variabilni meter♦ = (♦spremenljiva metrika♦).

‹FR›; 51–52; ‹GR›, 119–120; ‹SLON›, 1465; ‹V›, 479

ANG: metric disonance.

ET: ♦Meter♦; lat. dissonantia = neskladje, neusklajenost, od dissonare = slabo zveneti, biti neusklajen, od predpone di(s), ki negira osnovo, in sonare = zveneti, od sonus = ♦ton♦, ♦zvok♦ (‹KLU›, 146, 147).

D: »(Naziv za) sočasno uporabo metrskih enot iste velikosti, vendar s poddelitvami različnih velikosti. Primer, ki ga navajata Cooper in Meyer (COOPER-MEYER 1960: 108) iz Bartókovega III. klavirskega koncerta je ritemsko notiran tako:

Konsonanca obstaja na začetku vsakega obrazca (2 x 3/8 in 3 x 2/8), disonanca pa obstaja znotraj enote.« (‹JON›, 160)

KM: Notni primer se nanaša na 4. in 5. takt v III. stavku Bartókove skladbe, ki je omenjena v D. Iz njega je jasno, da gre za dva 3/8 takta s ­štirimi ritmičnimi obrazci: a) 1+2; 2) 2+1 (zgornji part); c) 2+1; d) 1+2 (spodnji part). S kombiniranjem obrazcev se izgubi metrska opora na začetku drugega takta (spodnji part sugerira potek: 2+2+2 nasproti zgornjemu, ki ostaja v tridelni delitvi: 1+2 / 2+1), ter se tako ustvari vtis vertikalnega ♦polimetra♦ (gl. D). Disonantno je v tem – v prenesenem pomenu – razbijanje ♦metra♦, čeprav zapis tega ne sugerira. Primer bi se polimetrsko lahko zapisal tako, da bi zgornji part pustili v 3/8 ♦meri♦, spodnjega pa zapisali v 2/8 – seveda z obveznim premikom taktnice, kar bi pa zakompliciralo zapis.

KR: Čeprav je slušni vtis polimetrski, se tukaj po merilu zapisa ne more govoriti o ♦polimetru♦ (gl. KR ♦polimetra♦). Pojem je vseeno uporaben ravno zaradi razlikovanja takih primerov od ♦polimetra♦.

GL: ♦polimeter♦ = (♦polimterija♦) = (♦polimterika♦), ♦poliritem♦ = (♦poliritmija♦) = (♦poliritmika♦), ♦nasprotni ritem♦

ANG: metre, meter (ameriški); NEM: Metrum; FR: mètre; IT: metro.

ET: Grš. métron = ♦mera♦, pesniška stopica (‹KLU›, 476).

KM: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ je meter osnova za tvorbo raznih drugih, specifičnih pojmoGL: ♦heterometer♦, ♦multimeter♦, ♦polimeter♦, ♦variabilni meter♦.

KR: Meter kot osnovo moramo razlikovati od »-metrije« (npr. v ♦ametriji♦, ♦heterometriji♦, ♦polimetriji♦) in ♦metrike♦ (npr. v ♦heterometriki♦, ♦polimetriki♦, ♦spremenljivi metriki♦), ker te osnove niso sopomenke metra. Pridevnik od meter je »metrski«, ne pa »metrični«, ker »metrični« izhaja iz ♦metrike♦. Zato je napačno: ♦metrična disonanca♦ (namesto ♦metrske disonance♦), ♦metrična modulacija♦ (namesto ♦metrske modulacije♦), »heterometričen« (namesto »heterometrski«), »polimetričen« (namesto »polimetski«).

Meter je skoraj sopomenka za ♦mero♦, je pa koristno biti pozoren na pomensko diferenciacijo med metrom in ♦mero♦, ko je to potrebno. ♦Mera♦ je namreč predvsem določilo takta – o tričetrtinski ♦meri♦ se lahko govori kot o tričetrtinskem taktu – vse take oznake takta pa sodijo pod meter kot njegove metrske različice. Meter se od ♦mere♦ najbolj razlikuje v tistih pojmih ♦glasbe 20. stoletja♦, ki so izpeljani iz metra kot osnove: ♦heterometer♦, ♦multimeter♦, ♦polimeter♦, ♦variabilni meter♦, nikakor ne morejo biti nadomeščeni z »heteromero«, »multimero«, »polimero« ali »variabilno mero« ker je v teh tvorbah meter veliko boljl natančna osnova.

GL: ♦dodana vrednost♦ = (valeur ajoutée), ♦heterometer♦ = (♦heterometrija♦) = (♦heterometrika♦), ♦metrska disonanca♦ = (metrična disonanca), ♦metrska modulacija♦ = (metrična modulacija), ♦mera♦, ♦multimeter, ♦polimeter♦ = ♦(polimetrija♦) = (♦polimetrika♦), ♦variabilni meter♦ = (♦spremenljiva metrika♦).

PRIM: ♦metrika♦, ♦ritem♦.

‹L›, 359, ‹P›, 183

(FR: métatonalité).

ET: Od pridevniške oblike samostalnika ♦metatonaliteta♦; pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Nepravilen naziv za kvalilteto, lastnost ♦metatonalitete♦.

KM: KR ♦tonalitete♦ opozarja na vsebinsko nejaseno obliko slovenskeg pridevnika »tonalen«, do katere je verjetno prišlo zaradi nepremišljenega prevajanja iz tujih jezikov.

KR: Medtem ko je uporaba pripone -ost v ♦metatonalitetnosti♦ pogosta in priporočljiva, metatonalnost – in vse njene izpeljanke – hje treba izključiti iz uporabe zaradi vsebinsko nejasne pridevniške osnove »-tonalen« (namesto »-tonaliteten«).

GL: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnosti♦).

PRIM: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦metatonaliteta♦, (♦metatonalnost♦), ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

ET: ♦Metatonaliteta♦; pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv za kvaliteto, lastnost ♦metatonalitete♦.

KM: V KM ♦tonalitetnosti♦ je opozorjeno na tvorbo besed s pripono -ost.

KR: Priporoča se uporaba pojma v njegovem specifičnem pomenu glede na ♦metatonaliteto♦, kakor je navedeno v D:

GL: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnosti♦).

PRIM: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦metatonaliteta♦, (♦metatonalnost♦), ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).