Kategorija: tajništvo

ANG: East Coast jazz, East-Coast-jazz; NEM: East Coast-Jazz, East Coast Jazz; IT: East Coast jazz.

ET: ANG = ♦jazz♦ z Vzhodne obale (ZDA).

D: »Pojem, ki so si ga izmislili pisci o ♦jazzu♦ sredi petdesetih let, da bi z njim opisali slog, ki je veljal za nasprotje ♦West coast jazzu♦ in sorodnemu ♦cool jazzu♦ – čustven, spodbuden in pod vplivom ♦bluesa♦. Naziv se ni nikoli popolnoma ustalil, saj je bil bolj literarna domislica kot koristen opis. Glasba v tem slogu se je namreč igrala povsod, ne samo na Vzhodni obali. Uporabnejši sta oznaki ♦hard bop♦ in ♦soul jazz♦.« (‹GRJ›, I, 322)

KM: V ‹HI ›, 138, je bil E. C. j. razumljen kot podvrsta ♦modern jazza♦.

KR: Oblika pojma z vezajem je tudi v ANG, pogosteje pa v NEM, ne pa tudi v IT. Priporoča se raba brez vezaja.

Raba prevedenega pojma ni priporočljiva (= ♦jazz♦ z Vzhodne obale), saj v njem niso dovolj izražene slogovne značilnosti, kot jih razume izvirnik (lahko bi preprosto govorili o kateremkoli ♦jazzu♦ z Vzhodne obale ZDA), ne glede na pomisleke iz D. Zato se tudi v NEM in IT uporablja izvirna oblika.

GL: ♦blues♦, ♦cool jazz♦, ♦hard bop♦, ♦jazz♦, ♦modern jazz♦, ♦soul, soul jazz♦.

PRIM: ♦West Coast jazz♦.

‹BASS›, II, 95 = vodilka k ♦hard bopu♦; ‹BKR›, II, 5; ‹GR6›, V, 808; ‹MELZ›, I, 501

= (AMPLITUDE MODULATION) = ♦MODULACIJA AMPLITUDE♦

ET: Grš. ametria = nesorazmeren, neskladen, od predpone a- (alpha privativum), ki zanika pomen osnove in métron = ♦mer♦; pripona -metrija služi, zlasti v znanstveni terminologiji, za tvorbo samostalnikov, ki definirajo merjenje, npr. geometrija

(‹KLU›, 1,476; ‹OED›, IX, 702; ‹TLF›, XI, 748; ‹DEI›, 2444).

D: »V navedenem odlomku … je skoraj vsak takt zapisan v drugi ♦meri♦ (tukaj misli na prvi stavek klavirske sonate J. Štolcerja Slavenskega – op. N. G.).

Takšna naklonjenost popolni svobodi ♦ritma♦ in ♦mere♦ je pripeljala skladatelje do popolne ametrije; številni so opustili tudi taktnico (taktno črto), saj jim ni bila več potrebna. Naslednji odlomek iz Petruške Igorja Stravinskega … bo pokazal večpomenskost ♦mer♦, tako v vodoravni kot navpični smeri (s polimetričnimi pojavi je bogatejši znani balet Stravinskega Pomladno obredje, 1913). ♦Polimetrija♦ je tu zares popolna.« (ANDREIS 1976a: 181)

KM: V prvem delu citiranega odlomka, ki se ne nanaša na klavirsko sonata J. Štolcerja Slavenskega, je jasno, da bi se morala a. zamenjati z »ametrom«: taktnica pravzaprav ukinja enakomerno ♦mero♦, ki jo razberemo v ponavljanju taktov z enako mero. Ko takti niso več enakih mer, enostavno izgubijo svojo meritveno funkcijo. (Napačno bi bilo vztrajati na tem, da se ♦meter♦ zemenja z ♦mero♦, kljub temu, da sta sopomenki: vedno govorimo o npr. tričetrtinski ♦meri♦, ne pa o tričetrtinskem ♦metru♦. ♦Mera♦ je določitev takta, zato lahko govorimo o tričetrtinskem taktu – toda vse mogoče določitve takta pripadajo ♦metru♦, tako kot njegove metrijske različice).

V drugem delu D, ki se nanaša na Stravinskega, je ponujena – sicer poučna – terminološka zmeda, iz katere se jasno vidi, da je a. pojem, ki ne vzdrži: »večpomenskost ♦mere♦ tako v vodoravni kot v navpični smeri« je najprej polimetrična, šele nato polimetrijska. Točen pojem – ♦polimeter♦ (s pridevnikom polimetrski) ni v rabi.

KR: Pojem je nesprejemljiv zaradi dvojnega pomena: pripona je »–metrija« pretvorjena v samostalnik katerega pomen se spremeni s predpono a-. To se nanaša tudi na vse ostale pojme, ki uporabljajo pripono »–metrija« kot samostalnik (♦heterometrija♦) = (♦heterometrika♦), ♦meter♦, ♦polimeter♦ = (♦polimetrija♦) = (♦polimetrika♦).

ANG: dirty tones; NEM: dirty tones, »dreckige« Töne, schleifend; FR: dirty, sons »sales«, traînants; IT: dirty tones, suoni »sporchi«/strascicati.

ET: ANG dirty = nečist, umazan; tones = toni, notes = enako (v ameriški ANG).

D: »V ♦jazz♦ glasbi naziv za nenatančne, nečisto intonirane ♦tone♦, značilne za emfatični izraz ♦hot jazza♦. Pevci izvajajo dirty notes tako, da s stisnjenih grlom, močnejšim kroženjem zraka iz pljuč izvajajo vibracije v zadnjem delu nosne in ustne votline. Na ta način dobijo posebno nazalno ♦barvo tona♦. Uporabo dirty tones je ♦jazz♦ glasba prevzela iz črnske folklore.« (‹MELZ›, I, 451)

KM: NEM-, FR- in IT-ustreznice ANG-izvirnika so v ‹BR›, 234–235.

KR: D. t. (n.) ni treba prevajati, saj izraz izgubi značilnosti tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: ♦hot, hot jazz, hot music♦, ♦jazz♦.

‹BASS›, I, 49; ‹BKR›, I, 322; ‹HI›, 122; ‹HK›, 109; ‹LARE›, 460 = »dirty«; ‹RL›, 229

= ♦DVANAJSTINA STOPINJE♦

NEM: Zwölftelton.

D: Naziv za ♦mikrointerval♦, ki nastane z deljenjem cele stopnje (velike sekunde) na dvanajst enakih delov.

KR: Iz KR ♦celostopinjske lestvice♦ je jasno, zakaj bi bilo treba ♦dvanajstino tona♦ zamenjati z d. s. (gl. tudi KR ♦mikrointervala♦ in ♦mikrointervalne lestvice♦).

GL: ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦mikrointerval♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.

PRIM: ♦četrtstopinja♦ = (četrtton), ♦mikrostopinja♦ = (mikroton), ♦tretjina stopnje♦ = (tretjina tona). ‹EH›, 408; HÁBA 1927

= (AM) = ♦MODULACIJA AMPLITUDE♦

ANG: drive; NEM: Drive, Schwung, Antrieb; FR: drive, impulsion; IT: drive, impulso.

ET: ANG = gonja; vožnja, ježa, gonilo, pogon.

D: »V ♦jazzu♦ (naziv za) pomemben ritmično-metrični element, ki ob ♦beatu♦ in ♦off beatu♦ ustvarja posebno vrsto napetosti v muziciranju.« (‹HI›, 133)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnega pojma, so podani v ‹BR›, 234–235, verjetno kot dobesedni prevodi.

KR: D. ni treba prevajati v slovenščino, saj bi izraz izgubil značilnosti tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: ♦beat♦ (D 1), ♦jazz♦, ♦off beat♦.

‹BASS›, 11, 88; ‹BKR›, I, 341; ‹HK›, 115; ‹KN›, 62; ‹MELZ›, I, 474

= ♦ANTITONALITETNOST♦

ANG: antitonal(ity) – samo pri Stravinskem (STRAVINSKI 1970³: 52).

ET: Od pridevniške oblike samostalnika ♦antitonaliteta♦; pripona -ost označuje lastnost, svojstvo, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Pojem, vendar netočen, za lastnost, odliko ♦antitonalitete♦.

KM: V KR ♦tonaliteta♦ opozarja na vsebinsko dvojno obliko pridevnika »tonalen«, do katerega je verjetno prišlo z nepremišljenim prevodom iz tujih jezikov.

KR: Medtem ko je uporaba pripone »-ost« v ♦antitonalitetnosti♦ priporočljiva, je potrebno a. – in vsi iz nje izpeljane pojme – izključiti iz uporabe zaradi dvojne pridevniške osnove » –tonalen« (namesto »-tonaliteten«).

GL: ♦atonikaliteta♦, ♦atonikalitetnost♦, ♦atonikalnost♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonalitetnost♦ = (♦politonalnost♦).

PRIM: ♦antitonaliteta♦, ♦antitonalitetnost♦, ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦protitonalitetnost♦ = (♦protitonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

ANG: dodecaphony, dodecaphonism; NEM: Dodekaphonie; FR: dodecaphonie, dodecaphonisme; IT: dodecafonia.

ET: Grš. dṓdeka = dvanajst; grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

KM: V ‹JON›, 78–79, se opozarja na neke pomene d., ki niso povsem sopomenski z ♦dvanajsttonsko tehniko♦, vendar so zanemarljivi.

KR: V literaturi vlada popolna zmeda v zvezi s tem pojmom. Tako npr. v ‹V›, 187, napoti ne samo na ♦dvanajsttonsko tehniko♦, ampak tudi na ♦serializem♦, ‹IM›, 102, napoti na ♦serializem♦, ♦serijo♦ in na »dvanajstnotno skladbo« (= »twelve-note composition«), medtem ko se v ‹GR›, 64, d. definira kot »neeleganten in nenatančen naziv, katerega pomen pokriva ♦atonaliteto♦, ♦serializem♦ in dvanajstnotno skladbo (= ’12-note composition’)«. V ‹GR6›, V, 520, se d. definira kot sopomenka ♦atonalitete♦ ali, »v nekaterih primerih«, z »dvanajstnotno serialno skladbo« (= »12-note serial composition«).

Pripona -izem (prim. ANG- in FR-obliko pojma z -ism oziroma -isme), ki v slovenščini navadno sugerira nazive za slog, obdobje ipd. […], bi pojem, kot bi bil »dodekafonizem«, označeval slog glasbe, ki se sklada z ♦dvanajsttonsko tehniko♦. Vendar je ta oblika z -izmom dokaj na hitro narejena tujka, zato se ne uvršča v ta Pojmovnik (kot npr. tudi ne »hiperkromatizem« oziroma »ultrakromatizem«; gl. KM in KR ♦kromatizma♦ oziroma KR ♦hiperkromatike♦ in ♦ultrakromatike♦).

Ponekod lahko srečamo tudi pridevnik »dodekafonični« namesto »dodekafonski« (npr. v ‹MELZ›, I, 516, in v ‹MELZ›, Ill, 194 – gl. t. 3 v KR ♦dvanajsttonske tehnike♦), ki ni povsem točen, ker se tvori iz samostalnika »dodekafonika«, o kateri se ne ve, kaj naj bi pomenila.

PRIM: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦.

‹APE›, 83 = samo pridevnik »dodecaphonic«; ‹BASS›, I, 60–66; BEICHE 1985: 2–3, 6; ‹BKR›, I, 330 = vodilka k ♦dvanajsttonski tehniki♦; ‹CAN›, 156–158; ‹CH›, 297 = »dodécaphonisme«; ‹CP1›, 239 = samo pridevnik »dodécaphonic«; ‹FR›, 23; ‹HI›, 126; ‹HO›, 305–307 = »dodécaphonisme«; ‹L›, 663; ‹LARE›, 467–468 = »musique dodécaphonique«; ‹M›, 102103; ‹MELZ›, I, 459–461; ‹MI›, I, 663; ‹P›, 60; ‹RAN›, 236 = samo pridevnik »dodecaphonic«; ‹RIC›, 11, 73–75; ‹RL›, 236; ‹SLON›, 1438–1444 = »dodecaphonic music«