Interni strežnik Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

ANG: serial music; NEM: serielle Musik; FR: musique sérielle; IT: musica seriale.

ET: ♦Serija♦.

D: 1) »(Naziv za) skladateljsko tehniko, ki so jo okoli leta 1950 razvili O. Messiaen, P. Boulez in drugi. Povezana je z ♦dvanajsttonsko tehniko♦, katere temelj predstavlja ♦vrsta♦ tonskih višin, druge glasbene ♦parametre♦, kot so ♦trajanja♦, ♦intenzitet♦, ♦zvokov(n)a barva♦ in artikulacija …, podrejena vnaprej določenemu, večslojnemu serialnem redu.« (‹HI›, 425)

2) »Generični pojem, ki se nanaša na glasbo, ki temelji na ♦serialni♦ ali ♦dvanajsttonski tehniki♦.« (‹FR›, 80)

3) »(Serialna glasba) je, že glede na tehnične predpogoje, ki jo določajo, nekaj več ali drugačnega od same tehnike skladanja. Metoda, po kateri se vsa glasbena področja strukturirajo s serialnim zaporedjem, nato pa znova po posebnih pravilih o povezovanju stopajo v dinamično razmerje, namreč temelji na prepričanju, da se bo s takšno popolno organizacijo ustavil tudi glasbeni smisel.« (‹DIB›, 342)

KR: D 1 je edina sprejemljiva, čeprav je s. g. pravzaprav posledica uporabe ♦serialne tehnike♦. D 2 temelji na sopomenskosti ♦vrste♦ in ♦serije♦, zlasti na ANG- in FR-govornem območju (gl. D 2 ♦serialne tehnike♦), kar je v slovenskem jeziku povsem nesprejemljivo. D 3 je primer D, ki (čeprav ga ponuja vrhunska avtoriteta) pojem postavlja pod vprašaj, še preden ga sploh definira.

S. g. je, če jo omejimo na pomen v D 1, tj. na glasbo, ki je skladana s ♦serialno tehniko♦, povsem legitimen pojem, v nasprotju z ♦aleatorično glasbo♦ (tj. »naključno glasbo«), ♦dvanajsttonsko glasbo♦ (tj. »glasbo, ki uporablja dvanajst ♦tonov♦«), ki so okrajšave sicer nujno daljših nazivov. V ‹MELZ›, III, 336–338, se uporablja pojem »serijelna (muzika)«, kar verjetno izhaja iz NEM in FR »s(e)ériell(e)«, vendar je v slovenskem jeziku nesprejemljiv. Po drugi strani mednarodne oblike »serialna« v nobenem primeru ne moremo zamenjati s »serijsko«, saj takšen naziv pomeni nekaj povsem drugega oziroma v glasbenem izrazju ne pomeni nič.

GL: ♦punktualna glasba♦, ♦serializem♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦struktura♦, ♦točka♦.

PRIM: ♦aleatorična glasba♦, ♦dvanajsttonska glasba♦, ♦postserialna glasba♦.

‹BKR›, IV, 150–151 ; BLUMRÖDER 1985; ‹H›, 49, 63; ‹HO›, 930–932; ‹KS›, 145–161; ‹LARE›, 1437–1439; ‹M›, 553; ‹MGG›, XIV, 1529–1533; ‹P›, 290; ‹RAN›, 741–743; ‹RIC›, IV, 203; ‹RL›, 868–870; ‹ROS›, 208–209

ANG: serialism NEM: Serialismus FR: sérialisme; IT: serialismo, serialità (‹BASS›, IV, 282).

ET: ♦Serija♦.

D: Naziv za (domnevni) slog ali obdobje, ko se je s ♦serialno tehniko♦ napisala ♦serialna glasba♦.

KM: V ‹CP1›, 242, se ponuja pojem »serializacija« kot »logika reda in intelekta, ki se uporablja pri posameznem ali vseh aspektih tehnike skladanja. Ta pojem se ne nanaša le na dvanajsttonsko mehaniko (»Mehanika« je seveda ♦dvanajsttonska tehnika♦.) To je eden redkih primerov na anglosaškem govornem območju, pri katerem se – sicer z drugačnim pojmom – s., ♦serialna glasba♦ in ♦dvanajsttonska tehnika♦ skušajo ločiti od ♦dvanajsttonske glasbe♦ in ♦dvanajsttonske tehnike♦ (prim. tudi »dodekafonizem« v KR ♦dodekafonije♦). 

KR: Pojem je uporaben, če se z njim res želi opisati poseben slog ali obdobje, v katerem sta nastali ♦serialna glasba♦ in ♦serialna tehnika♦. Iz pripombe v KM je očitno, da se s. lahko pripiše prepoznaven odnos do glasbe oziroma da ga v razmerju do ♦dvanajsttonske tehnike♦ lahko razumemo celo kot logično zgodovinsko nadaljevanje v razvoju ♦glasbe 20. stoletja♦.

GL: ♦pointilizem♦ = ♦punktualizem♦, ♦punktualizem♦ = ♦pointilizem♦, ♦serialna glasba♦, ♦serialna tehnika (skladanja) ♦, ♦struktura♦, ♦točka♦.

‹BASS›, IV, 282 = vodilka k ♦dodekafoniji♦ in ♦ekspresionizmu♦ (gl. KR ♦ekspresionizem♦); ‹BOSS›, 148–155; ‹GR›, 163; ‹GR6›, XVII, 162–169; ‹IM›, 348; ‹SLON›, 1489; ‹Z›, 172–181

ANG: sequencer, sequential, controller (redkeje); NEM: Sequencer; FR: sequencer.

ET: Lat. sequentia = zaporedje, vrsta, iz sequi = slediti, spremljati (‹DE›, 985); v našem primeru: tisti, ki sledi, tj. »naprava za določanje vrstnega reda« (‹ŠPR›, 467).

D: »(Naziv za) napravo za upravljanje, ki se lahko programira, rabi pa predvsem za upravljanje ♦sintetizatorja♦, pa tudi drugih ♦elektronskih instrumentov♦ (npr. naprave za ♦ritem♦) ali avdiotehničnih naprav (npr. magnetofona). Sekvenčnik je včasih v ♦sintetizator♦ vgrajen kot ♦modul♦, vendar se lahko uporablja tudi kot samostojna naprava. V njem se lahko programira napetost, ki se pošilja v druge ♦module♦ ♦sintetizatorjev♦. Te napetosti lahko vplivajo na vse ♦parametre♦, ki jih lahko upravljamo z ♦nadzorom napetosti♦, na način, da se pri ustrezni kombinaciji ♦modula♦ s pritiskom na gumb (♦sprožilni mehanizem♦, ♦sprožilni signal♦) lahko poženejo kompletne ♦modulacije♦ melodij, ♦ritmov♦, ♦intenziteti♦, ♦zvokov(n)e barve♦, tj. vse tisto, kar se upravlja z ♦nadzorom napetosti♦. (‹EN›, 214)

KM: V NEM se je ohranila le ANG-oblika izraza.

GL: ♦nadzor napetosti♦ = (VC) = (voltage control), ♦modulacija♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer).

‹BKR›, V, 98; CHION-REIBEL, 1976: 258–259; ‹CP1›, 242; ‹CP2›, 342; ‹DOB›, 140–145; ‹EH›, 306–307; ‹FR›, 79; ‹GR›, 163; ‹HK›, 352–353; ‹HU›, 103–104; ‹KN›, 186; ‹V›, 670

ANG: chord by seconds, secundal chord.

ET: Lat. secundus = drugi, naslednji po vrsti (‹DE›, 977); ♦akord♦.

D: »(Naziv za) ♦akord♦, ki je zgrajen predvsem iz velikih in/ali malih sekund. Če je takšen ♦akord♦ v ozki legi, potem govorimo o ♦grozdu♦.« (‹JON›, 42)

KM: V ‹FR›, 79, se podaja naslednji primer za s. a., ki niso ♦grozdi♦:

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦grozd♦.

ANG: secondary set.

ET: Lat. secundarius = drugorazreden, podrejen, inferioren, iz secundus = drugi, naslednji po vrsti (‹DE›, 977); ♦serija♦.

D: »Naziv, ki ga uporablja skladatelj in teoretik M. Babbitt, da bi opisal ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦, ki nastaja takrat, ko za prvim ♦heksakordom♦ ene ♦oblike vrste♦ … sledi drugi ♦heksakord♦ druge ♦oblike vrste♦. Dve ♦obliki vrste♦ morata vsebovati značilnost ♦kombinatoričnosti♦, na način, da se ne ponavljajo ♦višine tonov♦ v sekundarni vrsti, seriji.

Zgled a) je ♦osnovna oblika♦ ♦dvanajsttonske vrste♦, ki se uporablja v prvi med Tremi skladbami za klavir M. Babbitta. Zgled b) je sekundarna vrsta, ki se je pojavila na način, da se je drugemu ♦heksakordu♦ ♦osnovne oblike vrste♦ dodal ♦obrat♦ prvega ♦heksakorda♦, transponiran za čisto kvinto postopno navzgor.

(‹FR›, 78)

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivatna vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦kombinatoričnost♦, ♦kombinatorična vrsta, serija♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦segment (vrste, serije) ♦, ♦serija♦, ♦simetrična vrsta, serija♦.

‹GR›, 162; ‹JON›, 263–265

ANG: section; NEM: Sektion, Gruppe, Untergruppe; FR: section; IT: sezione.

ET: Lat. secio = rezanje, odrezek, iz secare = sekljati, rezati, razkosati, ločiti (‹DE›, 978).

D: 1) V teoriji glasbenih oblik spošen naziv za dele, iz katerih je narejena glasbena oblika (‹MELZ›, II, 713), v izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦ pa naziv za tisti del skladbe, ki ga je moč zaokroženo ločiti glede na razmeroma izenačene kompozicijsko-tehnične postopke, ki se uporabljajo, v nasprotju z ♦blokom♦, ki ga je moč opaziti izključno na podlagi prepoznavnosti izločenosti na podlagi slušnega vtisa. (‹GL›, 175 – op. A.II/22).

2) »(Naziv za) manjšo skupino znotraj ♦big banda♦ ali ♦comba♦, ki se loči glede na funkcijo (npr. ritemska sekcija) ali instrumente (npr. pihalna sekcija).« (‹KN›, 184)

KM: NEM-izraza »Gruppe« in »Untergruppe« sta predlagana v ‹BR›, 239. Verjetno se pri tem misli na pomen pojma v D 2.

GL: ♦big band♦, ♦combo♦.

PRIM: ♦blok♦ (glede na D 1).

‹GRJ›, II, 433; ‹HK›, 350–351

ANG: segmentation.

ET: ♦Segment (vrste, serije)♦.

D: »(Naziv za) delitev ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ na štiri ♦segmente♦ iz treh ♦tonov♦ (♦trikord♦), treh ♦segmentov♦ iz štirih ♦tonov♦ (♦tetrakord♦) ali dveh ♦segmentov♦ iz šestih ♦tonov♦ (♦heksakord♦)«. (‹FR›, 79)

KM: ♦Pentakord♦, tj. ♦segment♦ ♦dvanajsttonske vrste♦ iz petih ♦tonov♦, se tudi dobi s s., ki jo lahko poimenujemo kot nepravilno. 

GL: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦heksakord♦, ♦vrsta♦, ♦osni ton♦, ♦pentakord♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦segment (vrste, serije)♦, ♦serija♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦simetrična vrsta, serija♦, ♦tetrakord♦, ♦trikord♦.

PRIM: ♦derivacija♦.

ANG: segment.

ET: Lat. segmentum = odsek, del, odlomek, iz secare = sekljati, ločiti ((‹KLU›, 663); ♦serija♦.

D: Naziv za del ♦dvanajsttonske vrste, serije♦, ustvarjen s ♦segmentacijo♦.

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivatna vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦lestvica♦, ♦modus♦, ♦niz♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦osni ton♦, ♦segmentacija (niza, serije)♦, ♦serija♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦simetrična vrsta, serija♦.

PRIM: ♦heksakord♦, ♦pentakord♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦tetrakord♦, ♦trikord♦.

‹JON›, 265–266

ANG: scat (singing); NEM: scat (singing), Scat (singing), Scat (Singing), Silbengesang; FR: scat (singing), syllabes chantées; IT: scat (singing), canto sillabato.

ET: ANG scat = skrajšano iz glagola scatter = razmetati, razsuti (‹COD›, 1124); polna oblika, z deležnikom preteklika kot pridevnikom ob singing, bi se potemtakem glasila: scat(tered) (singing); po ‹OAD›, 809, glagol »scat« v ameriškem slengu pomeni tudi »hitro odpotovati«.

D: »(Naziv za) petje v ♦jazzu♦ na zloge brez smisla. Scat je prvi posnel L. Armstrong leta 1926 v Heebie Jeebies, po letu 1944 pa so sledile virtuozne interpretacije (E. Fitzgerald, E. Jefferson, J. Hendricks) kot imitacije instrumentov pri ♦bebopu♦. V sedemdesetih in osemdesetih letih so jodlanje (L. Thomas) in perkusivni ter nezahodni ♦zvoki♦ razširili vokalno paleto.« (‹RAN›, 730)

KM: V ‹MELZ›, III, 282, kot tudi v ‹BASS›, I, 382, je omenjen »bop singing« kot sopomenka s. (s.). V ‹HI›, 407, se opozarja, da se ta izraz najpogosteje uporablja v povezavi z ♦bebopom♦. Nikakšne razlike v pomenu ni, vendar je s. (s.) običajnejši pojem.

NEM-, FR- in IT-nazivi, ki se razlikujejo od ANG-izvirnika, so predlagani, verjetno kot razlaga pomena izvirnika, v ‹BR›, 238–239.

GL: ♦bebop♦ = ♦bop♦ = ♦rebop♦, ♦jazz♦.