Mesec: februar 2017

ANG: Fibonacci sequence, Fibonacci series; NEM: Fibonacci-Reihe.

ET: Po IT-matematiku Leonardu Fibonacciju, ki je v 13. stoletju odkril omenjeno vrsto (‹PR›, 29).

D: »(Naziv za) zaporedje števil: 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, 55, 89 … itn. Vsako število je seštevek dveh predhodnih … Ernö Lendvai … trdi, da je Bartók uporabljal Fibonaccijevo vrsto za utrjevanje proporca dolžine znotraj in med stavki ter za določanje ♦strukture♦ ♦akorda♦, ♦lestvic♦ in melodičnih motivov. (On) npr. trdi, da je v fugi prvega stavka iz Glasbe za godala, tolkala in čelesto skupno 89 taktov razdeljenih v ♦sekcije♦ (D 1), prva 55 in druga 34 taktov. Ta oblika se nadalje deli na prvih 55 taktov kot združevanje 34+12, medtem ko se preostalih 34 taktov razdeli na (skupini) 13+21.« (‹PR›, 29–30)

KM: O Lendvaijevi analizi, ki je omenjena v D, gl. LENDVAI 1983: 33–69.

F. v. se pogosto uporablja kot predloga reda v ♦glasbi 20. stoletja♦. V ‹KS›, 145, 251, se omenja npr. Křenekov Fibonacci Mobile, op. 187, za godalni kvartet, klavir štiriročno in koordinatorja.

KR: V ‹GR›, 73, se kot primer za uporabo F. v. navaja Stockhausenovo Klavierstück XI, kar je napačno. Stockhausen je po F. v. skladal Klavierstück IX (1954–1961 – gl. HENCK 1976: 176–177).

GL: ♦zlati rez♦.

ANG: phase shifting; NEM: Phasenverschiebung; FR: déphasage; IT: phasing, cambiamento di fase.

ET: ♦Faza♦.

D: 1) Isto kot ♦modulacija faze♦.

2) »(Naziv za) tehniko, ki jo je razvil S. Reich, v kateri dve podskupini v kakšnem sestavu začneta igrati z istim ritmičnim obrazcem, nato začne ena podskupina pospeševati, nakar po tistem, ko sta obe podskupini nekaj časa ‘zunaj ♦faze♦‘, ponovno zaigrata obrazec sočasno ‘v ♦fazi♦‘.« (‹RAN›, 628)

KM: D 2 iz ‹RAN›, 628, je navedena pri geslu »faziranje« (»phasing«), medtem ko sam Reich uporablja f. p. npr. v tem kontekstu: »če kakšno število posameznih ♦tonov♦ pulzira v istem tempu, vendar s postopnim pomikom v razmerjih med ♦fazami♦, bomo dobili veliko število glasbenih obrazcev. Če bi bili vsi ♦toni♦ v ♦fazi♦ (to je, če bi se zaigrali sočasno), bi slišali pulzirajoči ♦akord♦. Če bi se ♦toni♦ počasi pomikali malo izven ♦faze♦, bi se slišala neka vrsta valovito »razlomljenega« ♦akorda♦, ki bi se postopoma zamenjal v melodični obrazec, nato bi se slišal drugi takšen ♦akord♦ itn. Če je proces faznega pomika dovolj postopen, postajajo slišne majhne ritmične razlike. Slišalo bi se, kako se dani glasbeni obrazci spreminjajo v druge brez spremembe ♦višine tona♦, ♦barve♦ ali ♦intenzitete♦ in bi se tako vključili v glasbo, ki deluje izključno s postopnimi spremembami v času.« (REICH 1974: 17)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦faza♦, ♦minimalna glasba♦, ♦postopni proces♦, ♦repetitivna glasba♦.

PRIM: ♦križna modulacija♦ (glede na D 1), ♦modulacija amplitude♦ = (AM) = (amplitude modulation), ♦modulacija faze♦, ♦modulacija frekvence♦ = (FM) = (frequency modulation), ♦modulacija zvokov(n)e barve♦.

‹HU›, 86–87; ‹L›, 431

ANG: phase; NEM: Phase; FR: phase.

ET: Grš. phásis = pojav, iz phaínesthai = pojavljati se; v 18. stoletju se je s tem pojmom v FR-astronomiji označevalo svetlobo nebesnih znamenj, ki sama ne svetijo, temveč reflektirajo tujo svetlobo (‹KLU›, 543).

D: 1) »(Naziv za) eno od determinant nihaja, ki določa, na kateri časovni točki se začne popolno odvijanje nihaja (periode), to je tam, kjer nihaj preide skozi ničto točko, torej zapušča ravnovesje … Če se pomakneta fazi dveh ♦sinusnih nihajev♦ enake frekvence in amplitude (♦fazni pomik♦ D 1 = ♦modulacija faze♦), se bodo pojačale ali izbrisale – odvisno od dolžine faze – vrednosti amplitude naslednjega nihaja. Pri isti fazi se bo amplituda podvojila; pri pomiku za 180° se bosta oba nihaja izničila.« (‹EN›, 175)

2) »Glasba predstavlja razmerja v času. To razume predvidevanje o tem času. Slišimo spremembe v zvokovnem ♦polju♦: ♦tišina♦–♦ton♦–♦tišina♦ ali ♦ton♦–♦ton♦. Pri tem med spremembami lahko razlikujemo časovne razmike različnih velikosti. Te časovne razmike imenujemo faze.« (STOCKHAUSEN 1963: 99)

KR: Razlaga pojma v D 2 se uporablja izključno v skladateljski teoriji K. Stockhausena, zato moramo opozoriti na kritiko, ki jo je izrazil G. Heike: »To obsežno pojmovanje termina ‘faza’ ne ustreza njegovi definiciji v fiziki. Iz dejstva, da med točkama v nihajih z različnim položajem faze nujno obstaja časovni razmik in da npr. pri nihajih z ♦zakasnitvijo♦ v času prihaja do razlik v fazah, je prišlo v tehničnem žargonu do izenačenja ‘faze’ in ‘časovnega razmika’.« (STOCKHAUSEN 1963: 99 – op. 2)

GL: ♦fazni pomik♦ = ♦modulacija faze♦, ♦makročas/mikročas♦ (glede na D 2).

‹BKR›, III, 296–297; ‹DOB›, 123–124; ‹EH›, 251; ‹FR›, 66; ‹HO›, 776; ‹HU›, 86

NEM: Faktur; FR: facture; IT: fattura.

ET: Lat. factura = izdelovanje, obdelava, iz facere = delati, narediti, izdelovati (‹DUD›, 173).

D: »(Naziv za) način pisanja, skladanja, za umetniško oblikovanje kakšne skladbe.« (‹HI›, 151)

KM: Pojem se, v povsem specializiranem pomenu, ki ga na tem mestu ne bomo posebej obravnavali, pojavlja v Schaefferjevi teoriji ♦konkretne glasbe♦ (gl. ‹GUI›, 117–118).

V ‹L›, 188, je pojem napačno naveden kot sopomenka ♦strukture♦, v ‹P›, 79, pa celo kot sopomenka ♦teksture♦.

KR: Naziv se po pomenu v glasbenem smislu delno enači s »slogom«, vendar je obširnejši: razume se kot način, na kateri je skladana skladba. Če se ta način opisuje, se lahko uporabljajo pojmi za klasifikacijo sloga (enoglasni, homofoni, polifoni – gl. D 1 ♦teksture♦), čeprav v ♦glasbi 20. stoletja♦ niso povsem zadovoljivi (gl. KR – t. a in b ♦teksture♦). Zato se v ‹GL›, 67, predlaga pomen pojma, ki bi, v razmerju do ♦strukture♦ in ♦teksture♦, moral olajšati zapleteno razmerje med gradivom in obliko v ♦glasbi 20. stoletja♦ (gl. ‹G›, 7, 129–133; ‹GL›, 67, posebno glede na ♦predurejanje gradiva♦ in ♦skladanje od začetka♦, ki zahtevata uvajanje pojma ♦individualne oblike♦: »Faktura … razume način organiziranja gradiva v formo s strogim upoštevanjem določenih preskriptov, shem in modelov. Fakturna organizacija forme se lahko oceni samo po ujemanju rezultata s preskriptom, shemo in modelom, zato ne posega v problem razmerja med posameznim in celoto (kot npr. v ♦strukturi♦ in ♦teksturi♦). Glede na to, da je kot rezultat podrobne ‘reprodukcije’ predpisanih kompozicijsko-tehničnih postopkov neustrezna naravi novoglasbene sistematičnosti, nas (fakturna) organizacija gradiva na tem mestu ne zanima.«

»Neustreznost naravi novoglasbene sistematičnosti« se kaže predvsem v takšnih lastnostih kompozicijsko-tehničnih postopkov v ♦glasbi 20. stoletja♦, kot so nujnost ♦predurejanja gradiva♦, ♦skladanje od začetka♦ in ♦individualna forma♦. Poleg tega lahko izpostavimo le dve tehniki (♦dvanajsttonsko♦ in ♦serialno♦), ki nekako delujeta kot preskripti, sheme, modeli. Vsekakor je pojem koristen kot oznaka za rezultate, dobljene s takšno tehniko, po čemer se lahko jasno razlikuje od ♦strukture♦ pa tudi ♦teksture♦. Vendar je preveč obremenjen s primarnim pomenom v smislu D, čeprav bi se lahko povsem jasno uporabljal v tem smislu.

PRIM: ♦struktura♦, ♦tekstura♦.

ANG: aetherophone, etherophone, aetherophon; NEM: Ätherophon, Aetherophon; FR: aétérophone; IT: eterofono.

ET: Grš. aithḗr = čisto, jasno nebo (‹DE›, 345); phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) zgodnji ♦elektronski glasbeni instrument♦, ki ga je v Rusiji okrog leta 1920 razvil L. Teremin. Eterofon je sestavljen iz škatle, v kateri so elektronske komponente in iz katere štrli kovinska palica. ♦Višina tona♦ je odvisna od oddaljenosti izvajalčeve roke od palice. Druga roka se uporablja za prekinjanje ♦tona♦, če ni treba dobiti glissanda iz prejšnjega ♦tona♦. ♦Intenziteta tona♦ se nadzira z nožnim pedalom. Iz eterofona se je razvil izpopolnjen ♦elektronski glasbeni instrument♦, ♦teremin♦.« (‹FR›, 28)

KM: Vglavnini virov se e. ne navaja v pomenu zgornje D, temveč kot sopomenka z elektrofoni kot posebno skupino glasbenih instrumentov (v ‹EN›, 14, in v ‹HI›, 18, se navaja tudi e. v smislu omenjene D; o elektrofonih gl. KR ♦električnih glasbenih instrumentov♦).

V ‹L›, 38, se navaja kot FR-naziv samo »Théréminovox« (iz neznanih razlogov z velikim T), medtem ko se v ‹LARE›, 517, navaja tudi »aétérophone«.

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.

PRIM: ♦teremin♦ = ♦tereminovox♦ = (theremin) = (thereminovox).

‹GRI›, I, 30; ‹P›, 78; ‹RUF›, 27 = vodilka k »Theremingerät« (=♦teremin♦)

= ♦EKVITON♦

= (♦EKVALIZATOR♦) = ♦IZENAČEVALNIK♦

ANG: environment, environmental art; NEM: Environment, Environment-Kunst.

ET: ANG in FR environment = okolje, okrožje, iz srednjeANG in staroFR glagola environner = (za)okrožiti, nadaljnje poreklo neznano (‹COD›, 406).

D:1) »(Naziv za) uporabo predmetov in ♦zvokov♦ iz okolja za umetniško stvaritev. Kipar lahko npr. uporabi karoserije starih avtomobilov ali … steklenice piva …, medtem ko lahko glasbenik kot glasbila uporabi hišne zvonce ali prazne zabojnike za smeti.« (‹FR›, 27)

2) »(Naziv iz petdesetih let za) nekatera izrazna sredstva v likovni umetnosti …, ki predvsem širijo konvencionalne predstave o sliki kot o ploskvi, tako kot z inštaliranimi okoljskimi predmeti ukinjajo tradicijo razmejevanja med kiparstvom in slikarstvom … (kot pendant na področju glasbe) lahko navedemo Schneblovo MO-NO. Musik zum Lesen (SCHNEBEL 1969), medtem ko prilagajanje pojma glasbi danes v glavnem razumemo kot akustično-vizualne mešane forme (npr. ‘light-environment’ oz. ‘svetlobni environment’).« (‹EH›, 85)

3) »Pojem … je ozko povezan s ♦happeningom♦, ker je environment nastal kot naziv za prostorske ostanke kakšnega ♦happeninga♦. Na začetku se je zato govorilo o ‘zamrznjenem’, ‘otrplem’ ♦happeningu♦. Postopno se je pomen spremenil in se začel uporabljati za oblike prostorov, ki fiksirajo trenutke vsakdana kot prostorske enote doživljajev. Medtem ko asemblaži Allana Kaprowa in Christa neposredno ustrezajo prvemu pomenu, so environmenti Goergea Segala tipičen primer za drugo definicijo. Segal zares spaja vse predmete, ki pripadajo kakšni scenski postavitvi. Samo ljudi tu zamenjuje z belimi …modeli iz mavca.« (‹THO›, 63)

KM: P. Restany v CABANNE-RESTANY 1969: 235 razume e., o. u., e. u. kot »večdimenzionalni volumetrični asemblaž«, »središče vseh sodobnih raziskovanj izrazne sinteze«. »Če se environmentu doda dimenzija človeške akcije, ta postane ‘♦happening♦‘, totalni spektakel, ki spominja tudi na ‘♦performans♦‘ ♦konkretne glasbe♦ ali ♦zvočne poezije♦¹ in scenske postavitve ♦totalnega teatra♦ ter vnaprej določene situacije psihodrame ali spontanih koeografij ‘modern dancea’.« Najsi je to stališče do e., o. u., e. u. ša tako koristno dopolnilo D 3, obenem kaže, kako težko je – pa tudi nemogoče – e. in o. u. jasno ločiti od ♦happeninga♦, ♦performansa♦ (pri čemer je pri Restanyju povsem nejasno, kakšni so »♦performansi♦ ♦konkretne glasbe♦«, ko pa vemo, da je ♦konkretna glasba♦ predvsem ♦glasba za trak♦!) in ♦totalnega gledališča♦.

KR: D 3 jasno določa pomen pojma na področju likovnih umetnosti, medtem ko sta D 1 in 2, ki bi morali pojem determinirati v glasbenem smislu, povsem nerazumljivi. (Schneblov MO-NO, ki je naveden v D 2, nima z o. u. nikakršne zveze, mogoče le po tem, ker kot grafično gradivo deloma uporablja »ready-mades«.) Primeri, ponujeni v ‹G›, 208 (skupni projekti avtorskih skupin Schönbach-Piene-Kieselbach-Weseler in Henry-Schöffer-Nicolais), so problematični, saj pripadajo ♦multimedii♦ ali ♦glasbenemu gledališču♦ kot o. u., s katero nimajo nikakršne zveze, v nasprotju s Cageevo in Hillerjevo HPSCHD (1967–1969), v zvezi s katero Kostelanetz z vso pravico govori o »environmentnem obilju« (= »environmental abundance«; gl. KOSTELANETZ 1970). Priporoča se uporaba slovenske ustreznice: okoljska umetnost.

GL: ♦ambientalna glasba♦, ♦glasba kot pohištvo♦, ♦fluxus♦, ♦happening♦, ♦intermedia (art)♦ = ♦mixed media (art)♦ = ♦multimedia (art)♦, ♦mixed media (art)♦ = ♦intermedia (art)♦ = ♦multimedia (art)♦, ♦multimedia (art)♦ = ♦intermedia (art)♦ = ♦mixed media (art)♦, ♦muzak♦, ♦performans♦, ♦premični koncert♦, ♦prostorska glasba♦, ♦tapetna glasba♦, ♦totalno gledališče♦, ♦zvočna skulptura♦, ♦zvočna krajina♦.

‹BKR›, 11, 25 = vodilka k ♦multimedii♦; KAPROW 1966; KOSTELANETZ 1968; SCHAFER 1992; ‹SLON›, 1445

1 V izvirniku najdemo »poésie phonétique«, ki je sopomenka za »poésie sonore«, torej za ♦zvokovno poezijo♦.

ANG: one interval set

ET: Lat. intervallum = (dobesedno) prostor med dvema prsobranoma, iz predloga inter = izmed in vallum = prsobran (‹KLU›, 334, 335); ♦serija♦.

D: »(Naziv za) ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦, ki se konstruira s ponavljanjem istega intervala. Tako izgleda enointervalna vrsta, ki je nastala s ponavljanjem čiste kvinte.«

(‹FR›, 61).

KM: Enointervalna vrsta, serija nikakor ne more nastati s ponavljanjem kateregakoli intervala. Če ponavljamo malo sekundo, bomo dobili kromatično ♦lestvico♦; če ponavljamo veliko sekundo, bomo dobili ♦celostopinjsko lestvico♦, ne pa ♦dvanajsttonske vrste, serije♦, ker je sedmi ♦ton♦ ♦celostopinjske lestvice♦ zopet enak prvemu. Če ponavljamo malo terco, prav tako ne bomo dobili ♦dvanajsttonske vrste, serije♦, ker je peti ♦ton♦ enak prvemu, itn.

GL: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serija♦.

PRIM: ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦, ♦vseintervalna vrsta, serija♦.