DINAFON

ANG: dynaphone NEM: Dynaphone.

ET: Grš. dýnamis = sila, moč, iz dýnasthai = moči, biti sposoben (‹KLU›, 163); grš. phōn

= glas, zvok (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) elektronski glasbeni instrument, ki obsega do pet oktav in ga je okrog leta 1925 sestavil R. Bertrand v Parizu. Toni so se proizvajali z oscilatorjem. Najprej so se nadzorovali s potenciometri, nato s klaviaturami. Posamezen instrument je lahko artikuliral le posamezne tone, kvinte in oktave, zato se je v izvedbi uporabljalo več instrumentov. Vibrirajoči zvok d. je bil priročen za posnemanje godal. Dinafon je prvi uporabil A. Honegger v svojem baletu Rose de Métal (1928).« (‹FR›, 25; ‹RUF›, 115)

KR: V ‹FR›, 25, se d. napačno navaja tudi kot sopomenka s telharmonijem. Gre pravzaprav za dinamofon, ne za d.!

GL: elektronski glasbeni instrumenti

‹GRI›, I, 640