EKSOTIZEM

ANG: exoticism; NEM: Exotismus.

ET: Grš. eksotikós = tuj, iz ekso = zunaj ‹KLU›, 195).

D: V terminologiji glasbe 20. stoletja naziv za slogovno orientacijo, v kateri glasba nastaja pod vplivom različnih zunajevropskih kultur.

KR: Naziv je tvegano uporabljati v pomenu D, čeprav se edino po tem (tj. po poudarku na vplivu zunajevropskih kultur) razlikuje od folklorizma. To pa zato, ker vsebuje tudi pomen, ki se ne omejuje na glasbo 20. stoletja (gl. npr. ‹HO›, 362). Vplivi glasbe zunajevropskih kultur na glasbo 20. stoletja so pomembni in številni, pa vendar tudi tako raznoliki, da jih je – kot izključno slogovne značilnosti – težko povzeti s pojmom e., zlasti zaradi njegovih pomenskih konotacij, ki pa resnično označujejo slogovno značilnost. Primer: Messiaen (indijska glasba), Cage (indijska glasba, indijska filozofija, zen budizem), Reich (afriška glasba). Ali se lahko glasba omenjene trojice skladateljev uvrsti v e.? Naziv ima očitno pretirano zgodovinsko patino, da bi lahko samostojno pomensko funkcioniral v terminologiji glasbe 20. stoletja. (O teh treh in tudi o številnih drugih primerih bi lahko govorili kot o eksotizmih v glasbi 20. stoletja: množina torej poudarja drugačnost tako vpliva kot njihove skladateljske recepcije.)

GL: glasba 20. stoletja.

PRIM: folklorizem.

‹H›, 21– 22; ‹M›, 523; ‹V›, 229 = vodilka k »Asian Music and Western Composition« (= »Azijska glasba in zahodna skladba«) in k »Folk Resources« (= »Folklorni viri«)

Dodaj odgovor