ANG: pluralism; NEM: Pluralismus.
ET: Lat. pluralis = ki se nanaša na več kot enega, iz plus = več (‹KLU›, 552).
D: 1) V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ naziv za sočasen in enakovreden obstoj povsem različnih, pa tudi nasprotnih si stilov in tehnik skladanja, npr. ♦neoklasicizma♦ in ♦dvanajsttonske tehnike♦ na začetku dvajsetih let; ali: ♦eksperimentalne glasbe♦ in ♦nove preprostosti♦ osemdesetih let.
2) »(Naziv za) včasih sočasno uporabo različnih slogov v istem delu. To je pojem, ki ga B. A Zimmermann uporablja za ♦kolaž♦.« (‹GR›, 139)
KM: Pripona -izem sugerira naziv za slog, obdobje ipd. […].
KR: Obe D sta pravzaprav sopomenski, čeprav D 2 uvršča pomen pojma v skladeteljsko teorijo B. A Zimmermanna (gl. tudi ‹Z›, 310–311), v kateri p. ni razumljen kot ♦kolaž♦. V zvezi s svojo skladbo Dialoge (1960) Zimmermann v ZIMMERMANN 1974a: 99 p. prvič omenja v besedni zvezi »pluralističen ♦zvok♦«, »ki se stalno spreminja v ♦gostoti♦ in kontinuiteti« (prim. tudi EBBEKE 1986: 130). V zvezi s VI. delom te skladbe pa Zimmermann v ZIMMERMANN 1974a: 100 razlaga ♦citat♦ in ♦kolaž♦, ki ju v njem tudi uporabi (prim. tudi EBBEKE 1986: 131–132). Uporaba ♦citata♦ in ♦kolaža♦ pri Zimmermannu izhaja iz njegovega specifičnega koncepta »kroglaste oblike časa« (= »Kugelgestalt der Zeit«) (gl. o tem ‹GL›, 190–191 – op. v A.II.3.e/6; ZIMMERMANN 1974: 35; EBBEKE 1986: 132–133).
Morfološko bi moral (glede na pripono -izem) p. predstavljati oznako za slog in obdobje v smislu D 1. V ♦glasbi 20. stoletja♦ ga namreč ne moremo v tem smislu jasno časovno zamejiti (gl. obe D ♦glasbe 20. stoletja♦), je pa termin v pristopu h ♦glasbi 20. stoletja♦ neizbežen, razen v skladateljski teoriji B. A Zimmermanna, kjer ima poseben pomen.
GL: ♦citat, citatna tehnika (skladanja)♦, ♦kolaž, kolažna tehnika (skladanja)♦ = (collage), ♦metaglasba♦, ♦montaža, tehnika montaže♦.
BLUMRÖDER 1980: 6; ‹M›, 519