ANG: total theater; NEM: totales Theater; FR: théâtre total.
ET: Lat. totus = cel, popoln (‹KLU›, 734); grš. théatron = gledališče, iz theâstgai = gledati (‹KLU›, 728).
D: V izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦ naziv za vrsto ♦glasbenega gledališča♦, ki temelji na prizadevanju po združevanju in enakovrednosti vseh izraznih sredstev tako v estetskem kot tudi v tehnološkem smislu.
KR: V izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦ je t. g. pojem, kateremu se ni mogoče izogniti – saj nekaterih pojavov ne moremo imenovati s tradicionalnim izrazjem –, ki pa ima po drugi strani tako širok pomen, da ga še komaj lahko štejemo za tehnični pojem, tj. strokovno besedo. Delno to izhaja iz njegovega splošnega pomena, ki se, ko ga skušamo pojasniti kot tehnični pojem ali strokovno besedo, spet omejuje na primere, ki sicer lahko sodijo v t. g., vendar so glede na druge konotacije povsem divergentni. Na ta način se v D 1 ♦glasbenega gledališča♦ omenja kot (sodobno) nadaljevanje Wagnerjevega koncepta Gesamtkunstwerka, ki je tudi v ‹ROS›, 228, osnova za (zmotno) opredelitev njegovega pomena. V tem viru se pojem razlaga skozi: a) vključevanje filma v nekatere »glasbeno-dramske akcije« (Milhaudov Christoph Colomb, 1930; Bergova Lulu, 1935), b) »uvajanje ♦elektroakustične glasbe♦« (Orphée 53 P. Schaefferja in P. Henryja); c) skozi Cageevo sodelovanje z Merceom Cunninghamom, Caroline Brown, Davidom Tudorjem in Arline Carmen pri uresničitvi ideje ♦simultanosti♦ v Theatre Piece 1960, ki se domnevno odraža tudi v Stockhausenovih Originale iz leta 1961; d) skozi »optiko ‘nadnaturalizma’« v Berijevih Esposizione (1963), kjer se »v akcijo uvrščajo vsi gibljivi, vidni in slišni elementi (‹ROS›, 229)«. Itn. V ‹KS›, 281, je tudi »absolutno gledališče« omenjeno ob t. g., kot začetnik pa je omenjen B. A. Zimmermann: »Spodbude niso prihajale samo iz opere, v vsakem primeru ne od skladateljev, temveč od scenografov, kot sta Adolph Appia in Edward Gordon Craig, gledaliških režiserjev ter avtorjev, kot so npr. Mejerhold, Tairov in Majakovski, Autant-Lara in Jarry.« V ‹V›, 765, se bralca napoti na ♦nedeterminacijo♦ in na ♦multimedijsko umetnost♦, v teh geslih se pa t. g. natančneje sploh ne specificira (razen tega, da se na str. 339 izenačuje z ♦multimedijsko umetnostjo♦ in omenja njegov domnevni vpliv na ♦psihedelični rock♦).
Pojem je treba uporabljati previdno (v vsakem primeru glede na ♦glasbeno gledališče♦) zaradi njegove (nevarne) večpomenskosti, ki omogoča najrazličnejše načine njegove uporabe. Razlikovanje od navidezno sorodnih pojmov (♦intermedia♦, ♦mixed media♦, ♦multimedia♦) je tudi nenatančno in neučinkovito (v kompetentnem priročniku, kot je KOSTELANETZ 1968, je govora npr. o »theatre of mixed means«).
GL: ♦akcijska glasba♦, ♦okoljska umetnost♦, ♦fluxus♦, ♦fonoplastika♦, ♦glasbeno gledališče♦, ♦happening♦, ♦multimedijska umetnost♦ = ♦mixed media (art) ♦ = ♦multimeda (art)♦, ♦mixed media (art) = ♦intermedia (art) ♦ = ♦intermedia (art) ♦ = ♦mixed media (art)♦.