ELEKTRONSKI GLASBENI INSTRUMENTI

ANG: electronic musical instruments; NEM: elektronische Musikinstrumente, rein elektronische Musizierinstrumente; IT: strumenti musicali elettronici.

ET: Grš. lektron = jantar (električni pojavi so bili prvič zaznani na jantarju) (‹KLU›, 174); iz ANG electron (zloženka iz electric = električni in ion = delec, nabit z elektriko) = negativno nabit osnovni delec (‹KLU›, 174).

Lat. instrumentum = naprava, pripomoček, iz instruere = graditi, prirediti (predl. in = v, na in struere = zlagati, naslojevati, uravnati, prilagoditi – (‹DE›, 533; ‹KLU›, 329, 334).

D: 1) »(Naziv za) skupino elektrofonov z elektromehanskim in elektronskim (generatorji) proizvajanjem nihajev, na katere prek oscilatorja, filtra formantov … itn. vpliva aditivna in suptraktivnasinteza zvoka in ki se prek ojačevalnika lahko oddajajo z zvočniki; v to spadajo Hammondove orgle, Welteove svetlobne orgle in t. i. popolni elektronski glasbeni instrumenti, kot so eterofon, Martenotovi valovi, travtonij, ionika … in drugi.« (‹HI›, 143)

2) »(Naziv za) instrumente, v katerih se zvoki proizvajajo z električnimi napravami, kot so oscilatorji, fotoelektrične celice, elektromagnetni sistemi itn.« (‹APE›, 90)

3) »(Naziv za) katerikoli glasbeni instrument, katerega zvok se delno ali popolno proizvaja z elektronskimi sredstvi.« (‹FR›, 26)

4) »(Naziv za) vse glasbene instrumente oz. naprave, pri katerih primarno proizvajanje zvoka temelji na elektronskih spojih in modulih … Pri čistih elektronskih instrumentih se osnovni oz. izhodiščni nihaj praviloma proizvaja z oscilatorji; ta se nato obdeluje prek različnih filtrov, oscilatorjev za upravljanje itn. ter se nato reproducira z ojačevalcem oz. zvočnikom.« (‹RUF›, 121)

5) »(Elektronski glasbeni instrumenti) reproducirajo tone in zvoke prek elektroakustičnih ojačevalnikov prek zvočnikov. Pogosto jih imenujemo tudi električni glasbeni instrumenti. Še vedno se ni našel skupni uporabni pojem za elektronske glasbene instrumente … Pri elektronskih glasbenih instrumentih je osnovni pogoj, da se nihaji, ki se pretvarjajo v tone ali zvoke, vedno pojavljajo v elektronski obliki. Nasprotno tradicionalni (akustični) instrumenti z električnimi priklopi (traktaturami) ali z električnim pogonom (avtomatske orgle, orkestrion) niso elektronski glasbeni instrumenti. Pri elektronskih glasbenih instrumentih so glavne značilnosti postopki proizvajanja zvoka, ki se lahko klasificirajo na tiste z mehanskim in na tiste z elektronskim proizvajanjem nihajev.« (‹EH›, 78)

6) »V nasprotju z elektroakustičnimi in elektronsko-mehanskimi instrumenti nimajo čisto elektronski instrumenti nobenih mehansko pogonskih delov, pomembnih za nastanek električnega nihaja. Za proizvodnjo nihaja rabijo izključno elektronski moduli (… cevi, tranzistorji itn.).« (MEYER-EPPLER 1954: 6)

KM: V ‹EH›, 74, se omenja, da se pridevnika »električni«/»elektronski« v praksi točno ne razlikujeta, zato se predlaga naslednja, zelo natančna in pomembno razlikovalna definicija: »kot elektronski se označujejo tisti elektrotehnični procesi, v katerih se uporabljajo elektronske cevi, ionske cevi ali … tranzistorji. Se pa govori npr. o ‘električni amplifikaciji’, medtem ko bi bilo prav tu točneje uporabiti pojem ‘elektronska amplifikacija’. Toda naziv ‘električna kitara‘ (kot tudi ‘električni bas’ – op. N. G.: gl. D 1 električnih glasbenih instrumentov) je pravilen.« Gl. tudi KR električne kitare.

KR: V D 1 je pretirano poudarjanje aditivne in suptraktivne sinteze zvoka, ker se npr. v e. g. i., ki se tam navajajo, sploh ne uporablja sinteza zvoka.

Iz vseh ponujenih D je razvidno, da je pomen e. g. i. nejasen, posebno glede na elektronske glasbene instrumente in elektroakustične glasbene instrumente, ki jih nikakor ne moremo razumeti kot sopomenke. V ‹APE›, str. 90 – gl. D 2 se kot sopomenka predlagajo tudi »elektrofonski glasbeni instrumenti«.) Celo razumevanje »popolnih elektronskih glasbenih instrumentov« (D 1) in »čistih elektronskih glasbenih instrumentov« (D 4 in 6) ni popolnoma skladno. Ker torej niti v svetovni strokovni literaturi ta problem ni zadovoljivo rešen (‹EH›, 78), se na tem mestu predlaga, da se vsi instrumenti (razen električnih glasbenih instrumentov v pomenu D 2) uvrstijo v e. g. i., kot je izpeljano v ‹EH›, 78–79, ‹FR›, 106, ‹GR›, 68, ‹GRI›, I, 654, ‹GR6›, VI, 106–107, ‹RAN›, 282–283, ‹ROS›, 86–87 in v ‹RUF›, 121–122.

GL: birotron = melotron = novatron, clavinet, clavivox, dinafon, dinamofon = telharmonij, električna kitara, električni klavir, elektroakustične orgle, elektrofon, elektrokord, elektronske orgle, elektronij, elektronski monokord, emikon, emiriton, eterofon = teremin = tereminovox = (theremin) = (thereminovox), fototon = svetlobne orgle (D 1), Hammondove orgle, heliofon, hellertion, ionika, kaleidofon, leslie, Martenotovi valovi = (ondes Martenot) = (ondes musicales), melokord, melotron = birotron = novatron, miksturtravtonij, novakord, novatron = birotron = melotron, partiturofon, rhodes, ritmikon, sferofon, sintetizator = (synthesizer), vzorčevalnik = (sarnpler), solovox, svetlobne orgle = fototon, techno (music, pop, sound …), telharmonij = dinamofon, teremin = eterofon = tereminovox = (theremin) = (thereminovox), tereminovox = eterofon = teremin = (theremin) = (thereminovox), travtonij, Wurlitzerjeve orgle.

PRIM: električni glasbeni instrumenti, elektroakustični glasbeni instrumenti, (elektronski glasbeni instrumenti).

‹BASS›, II, 122–124; ‹EN›, 158–159 = »Musikinstrumente«; ‹GRI›, I, 657–690; ‹M›, 61; ‹P›, 75

Dodaj odgovor