ELEKTRONSKI MONOKORD

ANG: electronic monochord; NEM: elektronisches Monochord.

ET: Grš. lektron = jantar (električni pojavi so bili prvič zaznani na jantarju) (‹KLU›, 174); iz ANG electron (zloženka iz electric = električni in ion = delec, nabit z elektriko) = negativno nabit osnovni delec (‹KLU›, 174); grš. monókhordon = glasbilo z eno struno, mónos = sam, eden, edini in khord = struna (‹DE›, 169).

D: »(Naziv za) enoglasni dvomanualni elektronski … glasbeni instrument, ki ga je leta 1952–53 razvil Friedrich Trautwein za uporabo v studiu za elektronsko glasbo na Severozahodnonemškem radiu (NWDR; kasneje WDR = Zahodnonemški radio – op. N. G.) v Kölnu … Temeljil je na koncertni verziji travtonija …, a brez dela za subharmonsko barvo.« (‹GRI›, I, 695)

KR: V ‹GRI›, I, 695, se pojem napačno navaja v NEM-obliki, tj. kot »elektronische Monochord« – namesto »elektronisches Monochord« (s pridevnikom v srednjem spolu s končnico -s). Avtor gesla (Hugh Davies) je geslo očitno prepisal iz naslova Trautweinovega članka o e. m. (gl. TRAUTWEIN 1954), kjer se dejansko pojavlja pridevnik »elektronische«, toda zato, ker je pred njim določni člen za srednji spol (»das«).

GL: elektronska glasba, elektronski glasbeni instrumenti, melokord.

PRIM: (elektronski monokord).

‹FR›, 25–26

Dodaj odgovor