ANG: folk (music, style); NEM: Folklore, Volksmusik (gl. KR); FR: folklore (gl. KR); IT: folklore (gl. KR).
ET: ANG folk = ljudstvo; grš. stŷlos = pisalo, od tod: način pisanja, izvajanje ipd.
KR: Ta ANG-naziv, ki – kot samostalnik – pred različnimi samostalniškimi osnovami dobi pridevniško funkcijo (npr. v »folk music«, »folk instruments«, »folk rocku« itn.), bi v pridevniški funkciji moral biti preveden kot »ljudski«. »Ljudska glasba« ima npr. v slovenskem jeziku neizdiferencirano pomensko ujemanje z ANG-pojmom »folk music« (gl. ‹GR6›, VI, 693; ‹HK›, 140–143; ‹RAN›, 315–319), še posebej, če mislimo na sodobne pojave predvsem ameriških folk slogov. V tem Pojmovniku se pojem ponekod prevaja kot »folklora« oz. »folklorna glasba«, kar zopet ni popolnoma pravilno, ker je »folklora« izvirno »naziv za predmet etnologije1, ki vključuje tudi ljudsko glasbo2« (‹BKR›, 11, 67; prim. ET ♦folklorizma♦). Ne glede na pomenske razlike med etnologijo, etnografijo in družbeno in/ali kulturno antropologijo, predvsem v ameriških družboslovnih znanostih (ki niso vprašanja, na katera bi morali odgovoriti v tem Pojmovniku), je treba poudariti, da se folklora (kot tudi folklorna glasba) v vsakdanji praksi manj uporablja v pomenu predmeta znanosti (ne glede na to, katere: etnologije, etnografije in družbene in/ali kulturne antropologije), temveč bolj v smislu, ki se vendarle zdi pomensko bolj diferenciran od »ljudske glasbe«. Je pa včasih tudi takšen (pogojno nepravilen) prevod ANG v pridevniški funkciji pomanjkljiv. Zato se je npr. v D gesel ♦country (music), country glasba♦ in ♦jug band♦ ohranil ANG-pojem v izvirni obliki. Kasneje se napoti na nekatere od pojmov v tem Pojmovniku, s katerimi se povezuje ta problem, njegovo rešitev bi morali iskati v večdisciplinarni razpravi, pri čemer – se zdi – ne bi smeli bežati pred rešitvami, za katere smo se odločili v prevodu D gesel ♦country (music), country glasba♦ in ♦jug band♦, če se ne najdejo natančnejši in bolje definirani slovenski pojmi. ANG-beseda, predvsem v pridevniški funkciji, še posebej, če poimenuje različne ameriške folk sloge, ima resda komajda preciznost strokovne besede oz. tehničnega pojma, ker ima tudi sama večkrat neizdiferencirane pomene. Če se v prevodu ohrani izvirna oblika, se posredno pravzaprav opozarja tudi na problem njene izvirne nepreciznosti, ki se ji pravzaprav očitno ne da izogniti s kakšnim natančnejšim pojmom na ravni strokovne besede oz. tehničnega pojma.
GL: ♦afro rock♦, ♦ciganska lestvica♦, ♦country (music), country glasba♦, ♦Creole jazz♦, ♦folklorizem♦, ♦folk rock♦, ♦funk(y), funky jazz♦, ♦jug band♦, ♦mersey beat♦, ♦negro spiritual♦ = (spiritual), ♦novomodaliteta♦ = (neomodaliteta), ♦old time jazz♦, ♦popularna glasba♦, ♦primitivizem♦, ♦reggae♦, ♦saudade♦, ♦sintetična lestvica♦, ♦socialistični realizem♦, ♦svetovna glasba♦ (D 3), ♦šanson♦.
1 V izvirniku »Volkskunde«.
2 V izvirniku »Volksmusik«. V ‹L›, 638, se »Volksmusik« izenačuje s ♦popularno glasbo♦ (prim. KR ♦popularne glasbe♦).