ANG: formant(s); NEM: Formant(en); FR: formant(s); IT: formante(i).
ET: Lat. formare = oblikovati; f. je FR-deležnik sedanjika glagola former = oblikovati.
D: 1) »Naziv za ♦alikvotne (harmonične) tone♦, ki od drugih ♦alikvotnih tonov♦ v kakšnem kompleksnem ♦zvoku♦ odstopajo s svojo ♦intenziteto♦ oz. večjo amplitudo nihaja in tako temu ♦zvoku♦ določajo, formirajo njegovo ♦barvo♦ …« (‹MELZ›, I, 596)
1–A) Naziv za ♦parcialne tone♦, ki se od drugih ♦parcilanih tonov♦ v kakšnem sestavljenem ♦tonu♦/♦zvoku♦ razlikujejo s svojo ojačano ♦intenziteto♦ zaradi resonance, tako da temu ♦tonu♦/♦zvoku♦ določajo, oblikujejejo njegovo ♦barvo♦ (gl. KR).
2) »(Naziv za) določena frekvenčna območja, v katerih se z resonanco ojačajo določeni ♦parcialni toni♦, ki so bistvenega pomena za oblikovanje ♦zvokov(n)e barve♦.« (‹HI›, 162)
KM: ♦Variabilna forma♦ III. Boulezove klavirske sonate temelji na možnostih kombiniranja razmerij med f. Tam so f. (tako kot tudi nazivi zanje: Antiphonie, Trope, Constellation, Strophe, Sequence) specifični pojmi v okviru terminologije Boulezove skladateljske teorije, tako da se po pomenu ne ujemajo s tu obravnavanim pojmom.
KR: D 1–A je »preurejena« (oziroma: popravljena) D 1. V njej »harmonijski ♦toni♦« niso harmonijski, temveč harmonični. (♦Alikvotni toni♦ so načeloma sopomenski s ♦harmoničnimi toni♦ v ožjem smislu, vendar f. niso samo ♦harmonični toni♦, temveč tudi vsi drugi ♦parciali♦, npr. tudi tisti neharmonični, ki formirajo ♦šum♦ oz. ♦zvok♦ zvona kot njegovo specifično ♦zvočno barvo♦ – gl. KR ♦harmonija♦).
GL: ♦filter formantov♦ = filter zvokov(n)e barve, ♦filter zvokov(n)e barve♦ = ♦filter formantov♦, ♦sinusni nihaj, ton, val♦ = (sinusni nihaj, ton, val) = (sinusni nihaj, ton, val), ♦osnovni ton♦, ♦ton♦, ♦zvokov(n)a barva♦ = (zvočna barva), ♦zvočni spekter♦ = (spekter) = (zvokovni spekter).
PRIM: ♦alikvot(i), alikvotni ton(i)♦, ♦harmonija, harmonični ton(i)♦, ♦parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i)♦.
‹BASS›, II, 261; ‹BKR›, II, 69; ‹CH›, 298; ‹DIB›, 325–326; ‹EH›, 98–99; ‹FR›, 31; ‹G›, 64; ‹GR›, 77; ‹GR6›, VI, 710–711; ‹HO›, 394; ‹IM›, 389; ‹L›, 207; ‹M›, 17; ‹MI›, II, 119; ‹P›, 85; ‹POU›, 201; ‹RAN›, 10–11; ‹RIC›, 11, 218 = vodilka k ♦zvokovni barvi♦; ‹RL›, 296–297