ANG: futurism; NEM: Futurismus; FR: futurisme; IT: futurismo.
ET: Lat. futurus = prihodnji.
D:»(Naziv za) italijansko smer v umetnosti, ki se je pojavila okrog leta 1910. V likovni umetnosti vzporedno s francoskim kubizmom in nemškim ♦ekspresionizmom♦. Gibanje, ki ga je leta 1909 utemeljil pesnik in politik F. T. Marinetti, je prinašalo svoje revolucionarne ideje v obliki agresivnih ‘futurističnih manifestov’ (ki se jih je med letoma 1909 in 1943 pojavilo celo 85) in ki so po svoji radikalnosti presegli tisto, kar so sami umetniki lahko uresničili. (Za glasbo) so pomembni samo manifesti ‘klasičnega’ futurizma med letoma 1910 in 1924, med katerimi so Manifesto dei musicisti futuristi in La musica futurista F. B. Pratelle (oba z začetka leta 1911) ter manifest L’arte dei rumori L. Russola (iz marca 1913). Russolova klasifikacija ♦šumov♦ in hrupa je uporabljala navadne opise besed …
Takrat senzacionalna futuristična prizadevanja okoli glasbe, ki so jih spoznali tudi Stravinski, Milhaud, Honegger in Varèse, so propadla zaradi primitivnosti Russolovih ♦intronarumorjev♦ ali pa zaradi povprečnosti futurističnih glasbenikov, ki se nikakor niso mogli primerjati … s futurističnimi slikarji, kot so Boccioni, Carra, Balla in Severini. Futuristična umetnost ♦bruitizma♦ … ni našla nobenih naslednikov. Varèse, ki se ga pogosto omenja v tem kontekstu, ni uvedel nikakršne nove aparature za proizvajanje ♦zvoka♦, temveč je samo emancipirana tolkala uporabljal za učinke s ♦šumi♦ in hrupom. Najuspešnejši bruitist Russolo je sicer natančno dojel, da se ♦šumi♦ morajo sortirati za skladateljske potrebe, to je, da ne smejo biti samo dekorativni dodatki za tonsko slikanje (kot pozneje pri Satieu in Antheliu). To pomembno načelo so šele kasneje lahko primerno uresničili s sredstvi ♦elektronske glasbe♦ …« (‹EH›, 110–111)
KM: V KM ♦glasbe šuma, hrupa♦ se navaja Russolova kategorizacija ♦šumov♦ in hrupa. O zvezi Varèsea s f. gl. BOSSEUR: 1976, pa tudi VARЀSE 1983a: 143.
KR: D je izbrana zaradi številnih koristnih podatkov in zaradi kritične drže do f. oz. ♦bruitizma♦ kot njegove glasbene emancipacije. Z navedki se na splošno lahko strinjamo. Zanimivo pa je to, da se na koncu D omenja ♦elektronska glasba♦ kot sredstvo, s katerim bi lahko uresničili Russolove ideje o klasifikaciji ♦šumov♦. Ta pristop je veliko prikladnejši za ♦konkretno glasbo♦, vsaj v njeni zgodnji fazi.
Pripona -izem navadno sugerira naziv za slog, obdobje ipd. […]. Ta pojem upravičeno uporablja ta pomen, kot tudi ♦bruitizem♦ kot njegova (glasbena podzvrst).
V ‹P›, 87, se navaja ♦bruitizem♦ kot sopomenka f., kar je napačno (gl. KR ♦bruitizma♦).
GL: ♦bruitizem♦, ♦glasba šuma, hrupa♦, ♦intonarumori♦, ♦komatična Iestvica♦, ♦rumorarmonio♦ = ♦russolofon♦, ♦russolofon♦ = ♦rumorarmonio♦, ♦strojna glasba♦ .
‹APE›, 115; ‹BASS›,II, 307–317; ‹BKR› , II, 90; ‹FR›, 33; ‹GR›, 79; ‹GR6›, VII, 41–42; ‹H›, 23–24; ‹HO›, 414; ‹IM›, 139; ‹JON›, 109–110; ‹M›, 519; ‹MELZ›, I, 635; ‹MI›, II, 192; ‹RAN›, 330; ‹RL›, 313; ‹ROS›, 96; ‹SLON›, 1449; ‹THO›, 80–83; ‹V›, 258