GEBRAUCHSMUSIK = (UPORABNA GLASBA)

ANG: gebrauchsmusik, functional music, utility music; NEM: Gebrauchsmusik; FR: gebrauchsmusik, musique d’usage; IT: gebrauchsmusik, musica da consumo, musica di consumi, musica d’uso.

D: 1) »Pojem, ki je nastal v 20. stoletju in se večinoma uporablja v slabšalnem pomenu za vse vrste glasbe, ki v nasprotju z absolutno glasbo in ‘vzvišeno’ koncertno glasbo rabijo zunajglasbenim ciljem in ki so neposredno povezane s kako funkcijo, npr. petje ob delu, … koračnica, plesna in zabavna glasba, pa tudi filmska, radijska in televizijska glasba.« (‹HI›, 172)

2) »(Poimenovanje) glasbe, ki ima namen biti koristna amaterjem pri hišnem muziciranju …, v nasprotju s čisto umetniško glasbo, ki pripada koncertnim profesionalcem. Pojem je bil ustvarjen sredi dvajsetih let in odraža aspekte družbenega in političnega ozračja v Nemčiji. Nekateri skladatelji, predvsem Hindemith in Křenek, so pisali v asketskem slogu, povsem drugače od očitnega emocionalizma romantikov … (Ta) glasba je preprosta in jasna, zmerno zahtevna (za izvajanje) in s povprečno dolžino trajanja, prav tako pa so vsi parti približno enako pomembni za izvajanje. Hindemith uporablja pojem v uvodu v Plöner Musiktag (1932), vendar se mu pozneje odpove.« (‹IM›, 142)

3) »Dobesedno: ‘običajna glasba’. Ta nemški pojem označuje glasbo za neposredno uporabo in relativno lahko glasbo (za izvajanje preprosto), namenjeno amaterjem, ki igrajo na kako glasbilo ali pojejo. Skladali so jo Hindemith, Křenek in Orff v dvajsetih letih v neoklasicističnem slogu. Lahko bi rekli, da tudi Bartókov Mikrokozmos v določeni meri sodi v to kategorijo, vendar s sodobnejšim jezikom in oblikami.« (‹ROS›, 96)

KM: Pojmi v ANG, FR in IT, ki se razlikujejo od NEM-pojma, so predlagani v ‹BR›, 188–189, in v ‹L›, 222 (gl. KR).

Pojem ima prav tako pomen izven tistega, ki je naveden v D, npr. v muzikologiji pri P. Nettlu in, še posebej, pri H. Besselerju, kot je navedeno v HINTON 1987: 1–3, 3–4, 10–11. Ti muzikološki pomeni nas v tem Pojmovniku ne zanimajo.

Sporno je, ali je Hindemith tvorec tega pojma (gl. HINTON 1987: 4–6). Vsekakor drži, da ga je on prvi uporabljal, potem pa ga je zavrnil, kakor piše v D 2 (o tem gl. HINTON 1987: 10–11).

KR: D so izbrane z določenim namenom; D 1 pojasnjuje pojem v njegovem splošnem pomenu, ne glede na ožji pomen, ki je specificiran v D 2, D 3 in je primer površne rabe pojma: če je Bartókov Mikrokozmos primer za G., potem je to preprosto tudi vsa pedagoška, izobraževalna literatura.

Kako nevarna so posploševanja pomena kot v D 1, najbolje kaže vir, iz katerega prihaja D: v ‹HI›, 30, se piše o »uporabljeni glasbi« (= »angewandte Musik«), katere začetki se sicer postavljajo v 19. stoletje, na skoraj enak način kot tudi G.

Posploševanje tega pojma torej ni priporočljivo, ker bi potem vsaka »uporabna«, »uporabljena«, »funkcionalna«, »utilitarna«, »pedagoška« … glasba veljala za sopomenko G. Ni brez razloga navajanje tega pojma v NEM-obliki tudi v nenemških virih: s tem se opozarja na njegov pomen, kakor je specificiran v D 2. To pa je pomembno le za terminologijo glasbe 20. stoletja in ga [tudi v slovenščini] uporabljajmo v tej obliki, kot se počne v ‹MELZ›, I, 662.

‹APE›, 116–117; ‹BASS›, II, 331; ‹BOSS›, 56; ‹FR›, 34; ‹GR6›, VII, 213; ‹JON›, 111–112; ‹P›, 352; ‹RAN›, 334; ‹RIC›, II, 288; ‹SLON›, 1450; ‹V›, 263

1 V izvirniku se navaja »musique usuelle«, kar je precej nenavaden prevod izvirnega NEM-pojma v FR.

Dodaj odgovor