GLASBA KOT POHIŠTVO

ANG: furniture music; FR: musique d’ameublement.

D: »Glasba kot pohištvo je povsem industrijska. Obstaja navada … ustvarjanja glasbe ob priložnostih, v katerih glasba nima kaj početi. Tu se igrajo valčki, fantazije iz oper in druge podobne stvari, ki so napisane z nekim drugim namenom. Želeli bi utrditi obstoj glasbe, ki zadovoljuje ‘koristne’ potrebe. Umetnost nima dostopa do te potrebe. ‘Glasba kot pohištvo’ ustvarja vibracije; nima drugega cilja; ima isto vlogo kot tudi svetloba, toplota in ugodje v vseh svojih oblikah. « (SATIE 1977: 190)

KM: V ‹GR›, 79, je navedeno, da je prvo glasbo kot pohištvo napisal Honegger leta 1919, nato pa sta Musique d’ameublement pisala Satie in Milhaud. V ‹BOSS›, 17, je navedeno, da je Satie glasbo kot pohištvo imel za svoje lastno zadnje delo, Entr’acte (1924), napisano za film Renéja Claira. Prav tako se (brez vira) navaja Satiejevo mnenje, da glasba kot pohištvo zahteva, »da se jo posluša, na enak način, kot se opazuje slike, ki krasijo neko sobo«.

KR: Natančna razlaga pojma je navedena v D, torej v skladateljski teoriji E: Satieja, čeprav je sama ideja glasbe kot pohištva imela večkratni vpliv na različne pojave v glasbi 20. stoletja.

PRIM: ambientalna glasba, okoljska umetnost, muzak, prostorska glasba, tapetna glasba, zvočna krajina

‹SLON›, 1449

Dodaj odgovor