AN: musical graphics; NEM: musikalische Graphik; FR: graphie musicale; IT: grafismo musicale.
ET:grš. graphikē (tekhnē) = umetnost pisanja, slikanja, risanja (‹KLU›, 257).
D: »(Naziv za) vrsto notacije, ki s slikovno upodobitvijo označuje situacije, ki se kot ‘večjezikovna notacija’ (Haubenstock-Ramati) asociativno prevajajo v glasbene akcije (gl. ♦akcijska notacija♦, op. N. G.) in ki resnično ‘skladanje’ prepušča izvajalcu.« (‹HI›, 305).
KR: Haubenstock-Ramatijev pojem »večjezikovna notacija« je razložen v HAUBENSTOCK-RAMATI 1965:54: »Težave se pri glasbeni notaciji začnejo v trenutku prehoda iz stabilnih oblik, ki temeljijo na enopomenski notaciji, v ♦variabilne oblike♦ ki – vsaj deloma – morajo temeljiti na večpomenski notaciji.« Iz te razlage je jasno, da je »večpomenska notacija« problematičen pojem, ker se povezuje na ♦variabilno obliko♦, ki se v tem Pojmovniku razlikuje od ♦večpomenske oblike♦. ♦Variabilna oblika♦ je kot nasprotje »stabilni obliki« problematičen pojem, ker je že sam pojem »stabilna oblika« diskutabilen (gl. o tem npr. D 2 ♦odprte oblike♦).
V D se pojem glasbene grafike razume tako, da je za njega samoumevna realizacija v ♦zvoku♦. Vendar je glasbena grafika, za razliko od ♦grafične notacije♦, s katero očitno nista sopomenki, predvsem tista vrsta grafičnega zapisa, ki obstaja kot avtohton grafično – likovni objekt ter je zato tudi ♦glasba za oči♦ (podobno kot je ♦prozna glasba♦ – če ne zahteva nujno realizacije v ♦zvoku♦ – lahko tudi ♦glasba za branje♦; gl. KM ♦prozne glasbe♦). V to vrsto glasbeno – zvokovno nefunkcionalne glasbene grafike sodi Duchamppova La Mariée mis à nu par ses Célibataires (gl. TOMKINS 1975: 9–68) in Treatise (1963–1967) C. Cardewa, ki je grafično-likovno toliko kvaliteten, da se ga lahko tretira izključno kot likovni objekt, čeprav je pogosto bil tudi predloga za realizacijo v ♦zvoku♦ (‹GL›, 86–87). V ‹CPI›, 239, se zato navaja samo pojem »grafika« (»graphic«; celo brez končnice -s, torej ne kot »graphics«) – brez glasbe – kot naziv za tiste »partiture, ki so bolj usmerjene k vizualnem spodbujanju kot pa k sporočanju navodil prek (grafičnih) simbolov«.
GL: ♦akcijska glasba♦, ♦glasba na papirju♦, ♦glasba za oči♦, ♦grafična notacija♦, ♦improvizacija♦, ♦neslišna glasba♦, ♦notacija z napotki♦
‹BASS›, III, 358–362; ‹BKR›, III, 176–177; ‹EH›, 211; ‹FR›, 55 = gl. tudi ♦grafično notacijo♦; ‹G›, 188; KARKOSCHKA 1966: 79–82; ‹KS›, 170–173; STOIANOVA 1978: 82–84