ANG: realism; NEM: musikalischer Realismus.
ET: Lat. res = stvar.
D: 1) »1) (Naziv za) uporabo resničnih ♦zvokov♦ v glasbi. Primeri so ptičje petje, zvonovi, streljanje topov itn. V nekaterih primerih se lahko uporabljajo posnetki resničnih ♦zvokov♦, te ♦zvoke♦ pa lahko posnemajo tudi instrumenti … 3) (Naziv za) priporočilo, ki ga je sovjetskim skladateljem poslala lastna vlada …, hvaleč njihov posluh za družbene vrednote, obračanje k popularnosti in optimizem.« (‹IM›, 313)
2) »Pojem realizem v glasbi opisuje vrsto programske romantike, katere namen je prikazati pejsaž ali predstaviti kakšno psihološko stanje. Realizem je imel posebno mesto v nomenklaturi sovjetske glasbe, in sicer kot ♦socialistični realizem♦.« (‹SLON›, 1485)
KR: Kljub temu da ima glasbeni realizem – kot tehnični pojem in strokovna beseda – natančen pomen v glasbeni terminologiji 19. stoletja (DAHLHAUS: 1982; gl. tudi ‹BKR›, IV, 16), niti ena D tega ne omenja. T. 1 v D 1se delno ujema z začetkom D 2 (čeprav se podobne značilnosti navajajo tudi v D 2 ♦nove romantike♦). »Uporaba resničnih ♦zvokov♦ v glasbi« (D 1) je resnično zelo pogosta v ♦glasbi 20. stoletja♦ (v ♦bruitizmu♦ in ♦konkretni glasbi♦ npr.), tako da bi lahko take prakse zagotovo uvrstili v glasbeni r. kot pojem iz terminologije ♦glasbe 20. stoletja♦, kar pa se na podlagi pregledane strokovne literature ni potrdilo. (Seveda pa je treba ♦socialistični realizem♦ strogo ločiti od tega pomena r.)
GL: ♦formalizem, glasbeni♦, ♦glasba 20. stoletja♦, ♦socialistični realizem♦, ♦verizem♦.
‹GR6›, XV, 634 = vodilka k: ♦verizem♦