ANG: hyperchromaticism; NEM; Hyperchromatik; FR: hyperchromatisme.
ET: Grš. predlog hypér = nad; ♦kromatika♦.
D: Naziv za glasbo, ki uporablja ♦mikrointervale♦.
KM: Pojem navaja Boulez v naslednjem kontekstu: »Prvo, kar so skladatelji zahtevali od elektronskih sredstev, je bilo raziskovanje področja absolutnih intervalov. Tukaj nič ni nemogoče. Dosedanja temperacija na dvanajst enakih stopinj očitno izgublja svojo nujnost v trenutku, ko se iz neorganizirane ♦kromatike♦1 preide v ♦vrsto♦. Intervalne delitve polstopnje so, kakor je znano, že preverjene, vse do ♦tretjine stopnje♦, ♦četrtstopnje♦ in šestine stopnje. ♦Eksperimenti♦ z ♦mikrointervali♦ so se komajda manifestirali v pomembnih delih; uveljavila se je nakekšna hiperkromatika2, ne da bi se dejansko spremenil osnovni ♦sistem♦ delitve intervalov, četudi v neki zelo razširjeni ♦modaliteti♦.« (BOULEZ 1966c: 208)
KR: Malenkostna možnost, da razen o ♦kromatiki♦ govorimo tudi o ♦kromatizmu♦, čeprav sta pojma sopomenki (gl. KM in KR ♦kromatizma♦), nam ne daje pravice govoriti tudi o »hiperkromatizmu«, oz. o »ultrakromatizmu«, ker ta dva pojma ne označujeta sloga, obdobja ipd.
GL: ♦četrtstopinja♦ = (četrtton), ♦dvanajstina stopinje♦ = (dvanajstina tona), ♦mikrointerval♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrostopinja♦ = (mikroton), ♦mikrotonaliteta♦, ♦tretjina stopnje♦ = (tretjina tona).
PRIM: ♦kromatika♦ = ♦kromatizem♦, ♦ultrakromatika♦.
‹FR›, 40; ‹JON›, 126–127
1 V izvirniku se navaja »chromatisme«. V prevodu tega Boulezovega besedila v NEM (»An der Grenze des Fruchtlandes«, v EIMERT, H. (HRSG), 1955. Die Reiche. Informationen über serielle Misuk, H 1 (= Elektronische Musik). Wien-Ldn-Zürich: UE, 49.), ki je poln napak, je ta FR pojem preveden kot »Chromatik«.
2 V izvirniku se navaja »hyperchromatisme«, ki je v NEM preveden kot »Hyperchromatik«.