ANG: (sound) intensity; NEM: (Schall)intensität, Lautheit, Lautstärke; FR: intensité (acoustique/sonore), Niveau; IT: intensità (del suono), intensità sonora.
ET: Lat. intensus = napet, od intendere = napenjati (in = v, na in tendere = napeti, zategniti – ‹DE›, 535; ‹KLU›, 334); pripona -(i)teta, od od. -tas (-tatis), kot oznaka kvalitete, pobnavadi pridevniška osnova (nomen qualitatis) (‹BAB›, 333; ‹KLU›, 722).
D: »V akustiki (naziv za) količino zvokovne energije, ki se kot ♦glasnost♦ ♦zvoka♦1 meri pri izviru ♦zvoka♦, tj. na mestu, kjer nastaja.« (‹EH›, 150).
KM: »Ta pojem nadomešča ‘♦dinamiko♦‘ v ♦sodobni glasbi♦. Hodeir definira ♦dinamiko♦ kot ‘ …intenziteto v celoti; kot jezik, ki izhaja iz sistematizacije intenzitete’ (HODEIR 1961: 231). S tem se poudarja večja in pomembnejša vloga, ki pripada ♦dinamiki♦ (intenzitetam) v današnji glasbi.« (‹JON›, 131).
V akustiki se razlikujeta intenziteta in ♦glasnost♦ (gl. KM ♦glasnosti♦).
KR: Zanimiv je predlog za razlikovanje med intenziteto in ♦dinamiko♦ v KM. V vsakem primeru je intenziteta ena od štirih glavnih ♦parametrov♦ v ♦serialni tehniki♦. Zato je ta naziv iz akustike bolj primeren za uporabo kot pa ♦dinamika♦ ali ♦glasnost♦.
GL: ♦parameter♦, ♦serija intenzitete (tona)♦, ♦ton♦.
PRIM: (♦dinamika♦) = (♦glasnost♦), ♦trajanje (tona)♦, ♦višina (tona)♦, ♦zvokov(n)a barva♦ = (barva) = barva zvoka = (zvočna barva).
‹BASS›, I, 22–24; ‹BKR›, III, 19; ‹CH›, 301; ‹G›, 64–66; ‹GR6›, IX, 257; ‹HI›, 259, 260; ‹HO›, 498; ‹L›, 496; ‹LARE›, 1556; ‹M›, 19; ‹MI›, II, 572; ‹RAN›, 397; ‹RIC›, II, 471; ‹HU›, 510
1 V izvirniku piše »Schallstärke«. orazliki v pomenu NEM pojmov »Shall« in »Klang« gl. GF 1–3 in KM ♦zvoka♦.