ANG: jazz, Jazz 1880; NEM: Jazz, Jazzmusik, afroamerikanische Musikform; FR: jaz, musique de jazz, forme musicale afroaméricane; IT: jazz, musica jazz, forma musicale afroamericana.
ET: Nejasno, v angloameriško-kreolskem jeziku (19. stoletje?) je jazz pomenil: spolno dejanje, usmerjeno silo, hitrost, navdušenje, hitenje; izvirno različne ortografske verzije: jazz, jass, jaz, jas, ne samo kot samostalnik, tudi kot glagol in pridevnik (HUNKEMÖLLER 1976: 1).
D: »(Naziv za) raznovrstno zbirko slogov v 20. stoletju, pretežno instrumentalnih ter večinoma ustvarjenih s strani ameriških črncev. ♦Swing♦ in ♦improvizacija♦ sta osnovi nekaterih slogov, je pa poudarek na ♦zvočni barvi♦ edino kar je skupno vsem slogom, ki se imenujejo ♦jazz♦, ne glede na to, ali so funkcionalni ali umetniški, popularni ali ezoterični, instrumentalni ali vokalni, improvizirani ali skladani, ♦hot♦ ali ♦cool♦. Jazz se prepleta z drugimi žanri. Vedno je bil povezan z ♦bluesom♦ … V svoji mladosti je vpijal instrumentacijo, večtematsko ♦strukturo♦, želi izrazito ♦tonaliteto♦ in ♦ritme♦ iz glasbe ameriških koračnic in ♦ragtimea♦, harmonske ♦barve♦ iz klavirske glasbe skladateljev, kot sta Debussy in Ravel, melodije in oblike iz ameriške popularne pesmi in ♦ritme♦ iz latinskoameriških plesov … Pozneje je vključil figure za spremljavo in elektronske inovacije v ♦rocku♦ in ♦soulu♦, prav tako pa tudi postopke, ki niso pripadali zahodnji glasbi, posebej glede na afriška in brazilska tolkala.« (‹RAN›, 413–414)
KM: NEM, FR in IT ekvivalenti ANG izvirnika, ki od njega odstopajo, so ponujeni kot pojasnilo v ‹BR›; 236–237. Jazz seveda ni oblika, je kvečjemu vrsta.
V HUNKMÖLLER 1976: 7, se omenja, da je na začetku šestdesetih let jazz postal uporaben kot tehnični pojem. Ne glede na to, celo nasproti dejstvu, da je nastal na koncu 19. stoletja, je eminenten pojem v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦.
KR: D ni izbrana, ker bi bila najboljša, temveč zato, ker se iz njenih pomanjkljivosti lahko razbere, kako zapleteno je definiranje tega pomembnega pojma v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦. Jazz se razume kot konglomerat slogov, je torej skupni naziv za vse sloge, ki mu pripadajo. Na številnih mestih (ki jih tukaj ni treba navajati) se lahko prebere, da je jazz enostavno eden izmed slogov v ♦glasbi 20. stoletja♦. V D je nadalje značilno, da se takoj s sloga prehaja na glasbo, ter se namesto o množici slogov govori o množici glasb, ki pripadajo jazzu. Že to je dokaz, da definicija ♦jazza♦ kot sloga ni zadovoljiva. Kasneje se sploh ne govori več o slogih, prav tako ne o glasbah, temveč o žanrih, s katerimi se ♦jazz♦ prepleta. Eden izmed njih je ♦blues♦. (Že sama trditev, da je zgodnji jazz absorbiral ♦barve♦ iz Debussyjevih in Ravelovih klavirskih skladb, je sporna, čeprav to niti ni tako pomembno.) V nadaljevanju se ♦rock♦ in ♦soul♦ praktično obravnavata kot podzvrsti jazza (kako potem – ali kot njegova sloga, glasbi ali žanra?!).
Pri nas je v številnih člankih v ‹MELZ› jazz včasih razumljen kot pridevnik k samostalniku »glasba (muzika)«, z ortografijo: »jazz-muzika« (»jazz-glasba«) ali »jazz muzika« (»jazz glasba«). To je seveda napačno, ker je jazz sam po sebi zadosten pojem za opredlitev glasbe, še posebej zaradi tega, ker je v slovenščini taka konstrukcija zelo nenavadna, tj. da ima pred drugim samostalnikom vlogo pridevnika.
GL: ♦afrokubaski jazz♦, ♦arnžma♦, ♦background♦, ♦baterija♦, ♦band♦, ♦beat♦ (D 1), ♦bebop♦ = ♦bop♦ = ♦rebop♦, ♦big band♦, ♦block chords♦, ♦blue note(s)♦, ♦blues♦, ♦blues-Iestvica♦, ♦boogie-woogie♦, ♦bop♦ = ♦bebop♦ = ♦rebop♦, ♦bossanova♦, ♦boston, valse boston♦ (gl. KM), ♦break♦ (D 1), ♦cakewalk♦, ♦calypso♦, ♦Chicago jazz♦, ♦chorus♦ (D 1), ♦city blues♦, ♦combo♦, ♦cool jazz♦, ♦country blues♦, ♦Creole jazz♦, ♦dirty tones (notes)♦, ♦dixieland♦, ♦drive♦, ♦East Coast jazz♦, ♦električni jazz♦, ♦free jazz♦, ♦funk(y), funky jazz♦, ♦fusion♦, ♦gospel♦, ♦hard bop♦, ♦harlemski slog♦, ♦hillbilly (music)♦, ♦hillbilly jazz♦, ♦honky-tonk(y)(-piano)♦, ♦honky-tonk(y)(-music)♦ , ♦hot, hot jazz♦, ♦hot music♦, ♦improvizacija♦, ♦jam, jam session♦, ♦jazzrock♦ = ♦rock jazz♦, ♦jug band♦, ♦jump, Harlem jump♦, ♦jungle music♦, ♦jungle style♦, ♦Kansas City jazz♦, ♦latinski jazz♦, ♦lead♦, ♦mainstream (jazz)♦ = (jazz glavne struje), ♦mambo♦, ♦modern jazz♦, ♦negro spiritual♦ = (spiritual), ♦New Orleans jazz♦, ♦new wave♦ (D 2), ♦off-beat♦, ♦old time jazz♦, ♦progressive jazz♦, ♦ragtime, rag♦, ♦rebop♦ = ♦bebop♦ = ♦bop♦, ♦rhythm and blues♦, ♦riff♦, ♦rock jazz♦ = ♦jazz rock♦, ♦salsa♦, ♦scat (singing)♦, ♦sekcija♦ (D 2), ♦simfonični jazz♦, ♦skiffle, skiffle band, skiffle group♦, ♦soul, soul jazz♦, ♦stomp♦, ♦swing♦, ♦third stream♦ = (tretja struja), ♦walking bass♦, ♦washboard, washboard band♦, ♦West Coast jazz♦.
PRIM: ♦glasba 20. stoletja♦, ♦pop, pop glasba♦, ♦popularna glasba♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦zabavna glasba♦.
‹APE›, 146; ‹BASS›, II, 595–602; ‹BKR›, II, 255–257; ‹BKR›, V, 52; ‹CAN›, 275–276; ‹DG›, 219–292; ‹EH›, 155; ‹EIN›, 306; ‹FR›, 45–46; ‹GR›, 100–101; ‹GRJ›, I, 580–606; ‹GR6›, IX, 561–579; ‹HI›, 224; ‹HO›, 527–530; ‹IM›, 189; KNEŽEVIĆ 1985; ‹L›, 287; ‹LARE›, 812–815; ‹M›, 538–541; ‹MGG›, VI, 1797–1820; ‹MI›, II, 616–620; ‹MELZ›, II, 256–258; ‹P›, 72; ‹RAN›, 413–417; ‹RIC›, II, 499–501; ‹HU›, 424–426; ‹SLON›, 1460–1462; ‹V›, 367–376