KAKOFONIJA

ANG: cacophony; NEM: Kakophonie, Missklang; FR: cacophonie; IT: cacofonia.

ET: Grš. kakophōnía, od kakós = slab, hudoben (‹DUD›, 320); phōn = glas, zvok (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) neprijeten vtis, ki ga daje neki glasbeni odlomek ali vrsta akordov zaradi ostrih, nakopičenih disonanc v horizontalni in vertikalni smeri. Izraz kakofonija ima le relativen smisel, odvisen od evolucije glasbenih izraznih sredstev. Številna dela, ki so jih sodobniki včasih imenovali za kakofonična (opere R. Wagnerja), so že zdavnaj izgubila ta epiteton, ker na poznejše generacije ne delujejo več kakofonsko.« (‹MELZ›, II, 294)

KM: NEM pojem »Missklang« se nahaja v ‹BR›, 177, in v ‹HI›, 227, v ‹L›, 291, ga pa ni.

KR: Pridevnik »kakofoničen«, ki je naveden v D, je napačen, ker samostalnik ni »kakofonika«, temveč kakofonija. Ustrezneje je torej »kakofonski«.

Čeprav je v D dobro poudarjena zgodovinska dimenzija pojma, se v terminologiji glasbe 20. stoletja pogosto uporablja, s čimer je upravičena njegova prisotnost v tem Pojmovniku.

‹BASS›, I, 428; ‹FR›, 13; ‹HO›, 132; ‹LARE›, 216; ‹P›, 126; ‹RIC›, I, 356

Dodaj odgovor