KALEIDOFON

AN: kaleidophon; NEM: Kaleidophon.

ET: Grš. kalós = lep; eîdos = lik, oblika; phōn = glas, zvok (‹KLU›, 544).

D: 1) »(Naziv za) zgodnji elektronski glasbeni instrument, vrsto elektronskih orgel, ki ga je konstruiral Nemec J. Mager kot predhodnika sferofona in partiturofona.« (‹FR›, 46)

2) »(Naziv za) napravo za nadzor sintetizatorja, ki ga je na začetku sedemdesetih let razvil rock-glasbenik D. Vorhaus. Opremljen je, kot električna kitara, z vratom, na katerem so namesto strun nameščeni trakovi, občutljivi na dotik.« (‹RUF›, 228)

KR: Glede na napačno datacijo nastanka elektrofona v ‹FR›, 27 (gl. KR elektrofona), je vprašljivo, ali je kaleidofon predhodnik sferofona in partiturofona, kakor trdi D 1. V ‹GRI›, II, 351, se kaleidofon v smislu D 1 definira le kot »enoglasni elektronski instrument s klaviaturo, ki ga je izumil Jörg Mager«, torej s sferofonom in partiturofonom ga povezuje le ime konstruktorja. (gl. D in KR sferofona).

GL: elektrofon, elektronski flasbeni instrumenti, partiturofon, sferofon, sintetizator = (synthesizer).

Dodaj odgovor