ANG: collage (technique); NEM: Collage; FR: collage, technique du collage.
ET: FR collage, od grš. kólla = lepilo (‹KLU›, 123); grš. tekhnikós = umeten, spreten, od tékhnē = umetnost, spretnost, znanje (‹KLU›, 724).
D: 1) »Pojem, ki se ga uporablja v likovnih umetnostih za označevanje nabora različnih heterogenih materialov, kot npr. v Picassovih delih z odrezki iz časopisa. V glasbi se pojem uporablja za (označevanje) podobnih konstrukcij z nepredvidenimi in neusklajenimi prvinami, ki drugače napeljujejo na neko drugo glasbo. Ivesova orkestrska dela npr. vsebujejo … kolaže koračnic, plesov, itn., vendar je on ostal osamljen primer do obdobja po 2. svetovni vojni, ko je magnetofonski trak omogočil tako enostavno uporabo kolaža, kot je v likovnih umetnostih. Varèseova Poème électronique je klasičen primer te kategorije. Stockhausen vztraja pri tem, da njegove skladbe, kot npr. Telemusik in Himne niso kolaži, ker so njihove komponente podvržene intermodulaciji. Kljub temu pa so enako heterogene kot … Beriova Sinfonia in Daviesovih Eight Songs for a Mad King.« (‹GR›, 51)
2) »Glasbene kolaže, glasbo, ki je torej pretežno ali izključno sestavljena iz ♦montaže♦ ♦citatov♦ iz drugih skladb istega ali drugega skladatelja, danes pišejo Bernd Alois Zimmermann, Mauricio Kagel, Karlheinz Stockhausen … in drugi.« (‹KS›, 224)
KM: O »intermodulaciji«, ki po D 1 nadomešča kolaž v Telemusik in Himnah, Stockhausen piše: »Telemusik je postala izhodišče novega razvoja, v katerem je predstava o kolažu s prve polovice stoletja povsem presežena. Telemusik ni več kolaž. Zahvaljujoč intermodulaciji starih ‘objet trouvé’ in novih ♦zvočnih dogajanj♦, ki sem jih ustvaril s pomočjo sodobnih elektronskih sredstev, je dosežena na več ravneh enotnosti: univerzalnost preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, dežel in prostorov, ki so oddaljeni med seboj.« (Cit. iz ‹BOSS›, 30; o pojmu »intermodulacija« pri Stockhausenu gl. BLUMRÖDER 1983: 20). Ne glede na to, kako je ta Stockhausenova predstava blizu njegovemu dojemanju ♦svetovne glasbe♦ (gl. ‹BOSS›, 30; prim. D 2 ♦svetovne glasbe♦), toliko je podobna tudi predstavam B. A. Zimmermanna o »kroglasti obliki časa«, ki je, kakor se vidi v D 2, temelj njegove pogoste uporabe ♦citatov♦ in ♦montaže♦ (gl. ‹GL›, 77–78, 190–191 – op. A.II.3.e/6; tudi D 2 ♦pluralizma♦). »Objet trouvé«, ki ga omenja Stockhausen, je prav tako prevzet iz likovnih umetnosti (gl. ‹THO›, 175), skozi kolaž se kot ♦zvokovni objekt♦ in ♦glasbeni objekt♦ uporablja v ♦konkretni glasbi♦ (gl. D 2 ♦konkretne glasbe♦) in v ♦glasbi za trak♦, čeprav je uporabo tega pojma bolje prepustiti likovnim umetnostim.
O kolažu v likovnih umetnostih gl. ‹THO›, 42–46.
KR: V ‹FR›, 16, se kot primer uporabe kolaža navajajo Ligetijeve Atmosphères, kar je povsem nesmiselno.
Kakor se vidi iz D in KM sta kolaž in kolažna tehnika skladanja priljubljeni, najbolj v drugi polovici 20. stoletja. Jih je pa težko, skoraj nemogoče ločiti od ♦citatov, citatne tehnike (skladanja)♦ in ♦montaže, tehnike montaže♦ (gl. D 2 in ‹KN›, 50). Kakor je navedeno v KR ♦citata, citatne tehnike (skladanja)♦, je malenkostna pomenska razlika vseeno možna: kolaž nastaja z uporabo ♦citatne tehnike♦ in ♦montaže♦ kot njun rezultat.
GL: ♦konkretna glasba♦ = (♦musique concrète)♦, ♦metaglasba♦, ♦glasba za trak♦, ♦pluralizem♦ (D 2), ♦svetovna glasba♦.
PRIM: ♦citat, citatna tehnika (skladanja)♦, ♦montaža, tehnika montaže♦.
‹BKR›, I, 263; ‹EH›, 50; ‹G›, 166–170; ‹HK›, 82–83; ‹M›, 549; ‹P›, 139; ‹Z›, 318–322