ANG: counter–rhythm (gl. KR), cross–rhythm, cross rhythm; NEM: Gegenrhythmus (gl. KR), Polyrhytmik (‹RL›, 740); FR: contre–rhythme (gl. KR), IT: ritmo contrastante (gl. KR).
ET: ♦Ritem♦.
D: 1) »(Naziv za) hkratno uporabo nasprotujočih si ritmičnih obrazcev, npr. dve noti proti trem (triole), ali nasprotujočih si poudarkov, npr. 3/4 ♦meter♦ proti 6/8 ♦metru♦.« (‹APE›, 74)
2) »(Naziv za) ritmične obrazce, npr. dve noti proti trem, tri proti štirim, dve proti petim itn. Včasih se pojem nepravilno uporablja za označevanje bimetrične sheme, kot je npr. 2/4 proti 3/4.«
(‹FR›, 19)
3) »(Naziv za) ♦ritem♦, znotraj katerega se pravilnemu obrazcu poudarkov iz prevladujočega ♦metra♦ zaperstavlja nasprotujoči obrazec, ne pa le kratkotrajno izogibanje, ki prevladujoči ♦meter♦ pusti v osnovi nedotaknjen.« (‹RAN›, 216)
KM: V D 1 se v primeru za nasprotujoče si poudarke (3/4 ♦meter♦ proti 6/8 ♦metru♦ – prevod je dobeseden, čeprav bi bilo namesto ♦metra♦ v tem kontekstu bolje uporabiti ♦mera♦!) pravzaprav sugerira ♦polimetrika♦. Sicer pa je sploh vprašljivo, kako lahko 3/4 in 6/8 ♦meter♦ tvorita nasprotujoče si poudarke, če sta sorazmerno skladna: 6/8 ♦meter♦ izhaja iz sorazmernega zmanjšanja četrtinke kot taktovske enote v 3/4 ♦metru♦ na osminko. V D 2 sta k. r. in ♦polimetrika♦ jasno ločena (bimeter je vrsta ♦polimetrike♦ z dvema ♦metroma♦ tj. ♦taktovskima načinoma♦!). V D 3 se k. r. tudi poskuša kar se da natančo ločiti od ♦metra (v nadaljevanju je vodilka k: ♦sinkopacija♦ in ♦poliritmika♦).
V D 4 ♦poliritmike♦ se k. r. skuša ločiti od ♦poliritmike♦, in sicer v smislu, da gre za njen preprostejši tip. Vendar se tudi tam omenja primer za ♦polimeter♦ (3/8 proti 3/4).
KR: ANG pojem »counter-rhythm«, NEM pojem »Gegenrhythmus«, FR pojem »contre-rythme« in IT pojem »ritmo contrastante« (ki še zlasti ni sopomenski s prejšnjimi pojmi, ker pomeni »kontrastirajoči ♦ritem♦«), ki so omenjeni v ‹L›, 223, je treba previdno sprejemati, saj je očitno, da so nastali z dobesednim in nepremišljenim prevodom problematičnega NEM pojma »Gegenrhythmus«, ki ga nismo srečali v pregledani literaturi.
N. r. je treba jasno ločevati od ♦poliritma♦ in ♦polimetrike♦, četudi se njuna ločenost zdi problematična (gl. KM ♦poliritma♦, kjer se opozarja, da je NEM pojem »Polyrhythmik«, po ‹RL›, 740, ustreznica ANG pojma »cross rhythm«; vendar prim. tudi KR ♦poliritmike♦). Glede na D 4 ♦poliritma♦ lahko k. r. zares štejemo za bolj preprosto varianto ♦poliritma♦, vendar ga ne smemo, kot je narejeno v D, mešati s ♦polimetrom♦. Zgled v D 2 je preveč preprost, vendar nam lahko rabi kot natančen obrazec za dojemanje k. r. kot posledice nasprotovanja različnih ♦ritmov♦, vendar znotraj istega ♦metra♦. Naslednji zgled iz Messiaenove Chronochromie (1959–60) za veliki orkester (št. 14 v Uvodu) je tipičen za k. r., ki mu, zaradi izrazite kompleksnosti odnosov med različnimi ritmičnimi sloji, lahko rečemo tudi ♦iracionalni ritem♦:
GL: ♦iracionalni ritem♦, ♦polimeter♦ = (♦polimetrija♦) = (♦polimetrika♦), ♦poliritem♦ = (♦poliritmija♦) = (♦poliritmika♦), ♦ritem♦.
‹GR6›, V, 64