ANG: Latin jazz.
ET: ANG Latin = latinskoameriški; ♦jazz♦.
D: »Pojem za ♦jazz♦, v katerem so poudarjene prvine latinskoameriške glasbe, večinomo plesni ♦ritmi♦. Za razliko od večine žanrov v ♦jazzu♦, ki uporabljajo tridobne ♦mere♦, latinski jazz uporablja dvodobne. Za razliko od ♦ritma♦ ♦ragtmea♦ in ♦jazz rocka♦, kjer je delitev prav tako dvodobna, so ♦ritmi♦ v latinskem jazzu konstruirani kot večkratniki osnovne enote trajanja in so neenakomerno združeni, tako da se dobivajo nepravilni poudarki … Ritmični ostinato lahko igra … konvencionalna ritmična♦sekcija♦ (D 2) …, lahko pa tudi latinskoameriška glasbila, sploh pa afrokubanska in brazilska … Latinskoameriške prvine se lahko najdejo tudi v zgodnjem ♦jazzu♦ in sorodni glasbi. Izolirani primeri ♦ritma♦ habanere, ki je tudi osnova ♦tanga♦, se nahajajo v nekaterih tiskanih ♦ragih♦ za klavir (v Cubanoli iz 1902. Meila Moreta, v Helitrope Bouquet iz 1907, Scotta Joplina in Louisa Chauvina …) ter v drugem delu znamenitega St. Louis Bluesa (1914) W. C. Handyja … V tridesetih letih … latinski plesi prihajajo v ♦jazz♦, npr. v skladbah Caravan (1937) in Conga Brava (1940) Juana Tizola, pozavnista (iz ♦big banda♦ – op. pr.) Duka Ellingtona, ki je bil iz Puerto Rica.« (‹GRJ›, II, 13)
KR: D je odlomek iz obsežne obdelave pojma katere avtor je B. Kernfeld, urednik ‹GRJ› in sodelavec za ♦jazz♦ v ‹RAN›. Zdi pa se, da je ravno v smislu začetka D, pojem vseeno preobsežen, tj. da pokriva vse možne latinskoameriške vplive na ♦jazz♦, med katerimi ♦afrokubanski jazz♦, ki je veliko bolj kompakten in natančen pojem. Zaradi take preobsežnosti pomena latinskega jazza ga ni primerno uporabljati kot tehnični pojem oz. strokovni izraz.
GL: ♦afrokubanski jazz♦, ♦bossa nova♦, ♦salsa♦.
PRIM: ♦latinski rock♦.