ANG: scale, gamut; NEM: Skala, (Ton)leiter; FR: échelle, gamme; IT: gamma, scala.
D: Naziv za katero koli sosledje, najpogosteje ♦višin tona♦, ki se utemeljuje v nekem ♦sistemu♦ in povratno potrjuje ta ♦sistem♦.
KM: Po razpadu dur-molovega tonalitetnega ♦sistema♦ je ♦glasba 20. stoletja♦ morala poiskati nove ♦sisteme♦, ki bi ji lahko »služili kot pravilo« (MITCHELL 1963: 13). Učinkovitosti dur-molovega tonalitetnega ♦sistema♦ seveda ne bomo dosegli. Predlogi za nove lestvične ♦sisteme♦ (♦sintetične lestvice♦) so kratkoročnega pomena, včasih samo za eno in edino skladbo, tako da je ta kratkoročnost v temelju spremenila naravo ustvarjalnega postopka: izrazit pomen dobi zaradi omejene lestvične sistematičnosti, ♦predurejanje gradiva♦, zaradi česar se pogosto omenja značilno ♦skladanje od začetka♦.
Tukaj se posebno obravnavajo vse tiste lestvice, ki so uporabljane v ♦glasbi 20. stoletja♦, ki se tako tudi imenujejo (razen lestvic iz izvenevropskih glasbenih kultur, ki so primarno predmet etnomuzikologije, ne pa terminologije ♦glasbe 20. stoletja♦) ter pojmi, ki so popolni ali delni nadomestki za lestvično sistematičnost, čeprav se jih ne dá označiti za lestvice.
KR: Pojem se mora vedno uporabljati z atributom, ki jasno dokazuje pripadnost lestvičnim zgradbam v ♦glasbi 20. stoletja♦. Drugače lahko pride do nesporazumov, npr. ko se ♦dvanajsttonska vrsta♦ ali katera od njenih ♦segmentov♦ imenuje lestvica (v BEICHE 1984: 9–10 so navedeni primeri, v katerih se uporabljajo takšni napačni pojmi). V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ je zelo opazno pomanjkanje ustreznih nadomestkov za lestvice. Pomanjkanje se je skušalo odpraviti na različne načine, npr. tako, da se ponovno aktivira ♦modus♦ kot pojem, s katerim se več ne razume starogrških in/ali srednjeveških lestvic (ali pa se jih razume le posredno), temveč vse tiste sugestije lestvične zgradbenosti v ♦glasbi 20. stoletja♦, ki na noben način več ne priklicujejo dur-molovo tonalitetno zgradbenost. Prav tako se je skušalo opozoriti tudi na različne, nove pomene ♦modusa♦, oz. modalne zgradbe z dodajanjem raznih predpon (♦neomodalnost♦, ♦polimodalnost♦). Vse to so le predlogi, ne pa enopomenski pojmi: niti iz njih ni povsem jasno, kaj je ♦modus♦. Podobno se dogaja tudi z različnimi predponami in/ali pridevniki, ki bi morali reinterpretirati ♦tonaliteto♦ oz. tonalitetno zgradbenost ter sugerirati stopnje njenega zanikanja ali pa novega pomena (♦antitonaliteta♦, ♦atonaliteta♦, ♦bitonaliteta♦, ♦metatonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦prototonaliteta♦, ♦prosta tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦).
GL: ♦alžirska lestvica♦, ♦blues-lestvica♦, ♦ciganska lestvica♦, ♦celostopinjska lestvica♦ = (celotonska lestvica), ♦dvojna harmonska lestvica♦, ♦enigmatična lestvica♦, ♦komatska lestvica♦, ♦lidijska molova lestvia♦, ♦lestvica tempa♦, ♦lestvica trajanja (tona)♦, ♦madžarska durova lestvica♦, ♦madžarska molova lestvica♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦modus z omejenimi možnostmi transpozicije♦, ♦neapeljska durova lestvica♦, ♦oktatonska lestvica♦, ♦orientalna lestvica♦, ♦pentatonska lestvica♦, ♦Prometejeva lestvica♦, ♦simetrična lestvica♦, ♦sintetična lestvica♦, ‘superlokrijska lestvica♦, ♦večoktavna lestivca♦, ♦večtonska lestvica♦, ♦zrcalna lestvica♦.
PRIM: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦heksakord♦, ♦modaliteta♦, ♦modus♦, ♦vrsta♦, ♦pentakord♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦segment (vrste, serije)♦, ♦serija♦, ♦sistem♦, ♦tetrakord♦, ♦tonaliteta♦, ♦trikord♦, ♦trop♦.
‹APE›, 262; ‹BA›, 172, 81; ‹BASS›, IV, 228–232; ‹CAN›, 169, 211; ‹CH›, 297 = »échelle (octaviante)« = »oktavna lestvica«; ‹CH›, 299 = »gamme«; ‹DG›, 522; ‹EH›, 359–360; ‹G›, 35, 41; ‹GUI›, 46 = »échelle« (poseben pomen v Schaefferjevi teoriji ♦konkretne glasbe♦); ‹HI›, 482; ‹HO›, 318, 417–418; ‹IM›, 140, 337–338; ‹KN›, 217–218; ‹LARE›, 501, 643; ‹M›, 86–91; ‹MELZ›, II, 492–493; ‹MI›, I, 683 = »échelle« (=gl. tudi »gamme«, ♦modus♦, ♦osnovni ton♦); ‹MI›, II, 211–223 = »gamme«; ‹P›, 162; ‹RAN›, 728–729; ‹RIC›, IV, 125–127; ‹SLON›, 1487–1488