(ANG: modality; NEM: Modalität; FR: modalité; IT: modalità.)
ET: Od pridevniške oblike samostalnika ♦modus♦; pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292)
D: Nepravilen naziv za kvaliteto, lastnost ♦modusa♦.
KM: Kot je ♦tonalnost♦ nastala iz vsebinsko dvoumnega slovenskega pridevnika »tonalen«, iz samostalnika ♦tonaliteta♦ (gl. KR ♦tonaliteta♦), tako je v m. dvoumen pridevnik »modalen«, izpeljan iz samostalnika ♦modus♦. (Ustrezna pridevniška oblika bi bila »modusni«, kot je tudi navedeno v KR ♦modusa♦.) No, za razliko od ♦tonalitete♦, pri kateri je »tonus« sumljiva ET osnova, ♦modus♦ kot neizogibna tujka – zlasti kot kao tehnički pojem – upravičuje tak internacionalizem, zlasti zato, ker se ni mogoče znebiti izraza »modalen«. Torej, naj bosta oba pridevnika vsaj enakovredna!
KR: Modalnost, tudi ne glede na KM, pomeni pravzaprav isto kot ♦modaliteta♦ (gl. D 1 ♦modalitete♦ in KR ♦modalitetnosti♦). Modalnost se je pa že toliko uveljavila, da je skoraj nemogoče zahtevati opuščanje tega pojma (za razliko od ♦tonalnosti♦, ki v povezavi s ♦tonaliteto♦ in ♦tonalitetnostjo♦ vseeno predstavlja povsem različen primer; gl. KM ♦modalitete♦). Modalnost je torej preprosto naziv za kakovost, lastnost, odliko ♦modusa♦, čeprav bi namesto tega pojma bilo boljše uporabljati ♦modalitete♦.
GL: ♦modus♦, ♦neomodalnost♦ = (♦neomodalitetnost♦), (♦polimodalnost♦) = (♦polimodalitetnost♦).
PRIM: ♦modaliteta♦, (♦modalitetnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).
‹P›, 187