ANG: mode; NEM; Modus; FR: mode; IT: modo.
ET: Lat. modus = ♦mera♦, količina, velikost, pravilo, način (‹KLU›, 484); tj. način medsebojnega obnašanja ♦tonov♦ v neki ♦lestvici♦.
D: Kakor je navedeno v KR ♦modalitete♦, modus je naziv za vsako ♦lestvico♦, razen dur-mol tonalitetne (gl. ♦tonaliteta♦).
KM: Modus je v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ pomemben pojem, ker se z njim označujejo vse vrste lestvične sistematičnosti, ki nimajo veze z dur-molovo ♦tonaliteto♦, celo ♦dvanajsttonska vrsta♦ in njegove ♦oblike♦ (DAHLHAUS 1968: 7). ♦Modus z omejenimi možnostmi transpozicije♦ pa ima poseben pomen v skladateljski teoriji in praksi O. Messiaena (MESSIAEN 1944: 51–63). Seveda obstajajo nazivi za take nove vrste modalitetne, modusne sistematičnosti (♦neomodaliteta♦, ♦neomodalitetnost♦, ♦polimodaliteta♦, ♦polimodalitetnost♦).
KR: V ‹RIC›, III, 190, so ponujeni naslednji pomeni modusa: 1) modus v starogrški glasbi; 2) cerkveni modus; 3) ritemski modus; 4) modus v menzuralni notaciji; 5) današnji durov in molov modus. Pomen t. 5 je v ‹RIC›, III, 192, natančneje pojasnjen takole: »V modernem glasbenem ♦sistemu♦ beseda modus označuje dva tipa ♦lestvice♦, na (začetnem) tonu c in a. To nista nič drugega kot cerkveni jonski in eolski modus, ki sta se afirmirala v 16. stoletju.« Ta pomen modusa je povsem napačen, ker med drugim zanika razliko med ♦modaliteto♦ (ki v ‹RIC› ne obstaja) in ♦tonaliteto♦. V ‹CAN›, 337–340, se poleg starogrških in srednjeveških modusov navajajo durova in molova ♦lestvica♦ ter ♦celostopinjska lestvica♦, ♦pentatonska lestvica♦, ♦ciganska lestvica♦, t. i. andaluzijski modus, ♦enigmatična lestvica♦ itn. V ‹CH›, 302, je modus spet samo bodisi durova bodisi molova ♦lestvica♦, čeprav je v ‹CH›, 302, ♦polimodaliteta♦ definirana kot »polifonija modusov, v najširšem pomenu te besede«. V ‹LARE›, 1044–1045, je pristop pojmu veliko bolj zapleten, ker so izpostavljene težave pri njegovem definiranju. Zato je posebej obdelan sam pojem, njegova zgodovina in cerveni (oz. srednjeveški) modusi. Tudi v ‹GR6›, XII, 377, se pojem »v sodobnem, dvojnem pomenu« definira »bodisi kot ‘posebna ♦lestvica♦‘, bodisi ‘posplošena melodija’, ali pa kot oboje, odvisno od posebnega glasbenega ali kulturnega konteksta«.
Po analogiji sa tujimi pridevniki (ANG: »modal«, NEM: »modal«, FR: »modale«, IT: »modale«) je iz m. Izpeljan vsebinsko dvoumen slovenski pridevnik »modalni« namesto ustreznega pridevnika »modusni«, podobno kot pri ♦tonaliteti♦ (gl. KR ♦tonalitete♦). Vendar je za razliko od ♦tonalitete♦, pri kateri je »tonus« sumljiva ET-osnova, m. kot neizbežna tujka – zlasti kot tehnični pojem – opravičuje tak internacionalizem, zlasti še, ker je »modalni« nemogoče izorieniniti. Naj bosta torej oba pridevnika vsaj enakovredna!
GL: ♦modaliteta♦, (♦modalitetnost♦) = (♦modalnost♦), ♦neomodaliteta♦, ♦neomodalitetnost♦ = (♦neomodalnost♦), ♦polimodaliteta♦, ♦polimodalitetnost♦ = (♦polimodalnost♦).
PRIM: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦lestvica♦, ♦modus z omejenimi možnostmi transpozicije♦, ♦vrsta♦, ♦serija♦, ♦sintetična lestvica♦, ♦sistem♦.
‹APE›, 180; ‹BASS›, II, 165 = vodilka k ♦modaliteti♦; ‹BASS›, III, 168 = »modus« (v srednjeveški glasbeni teoriji); ‹DG›, 372–373; ‹GR›, 122; ‹HI›, 295–296; ‹HO›, 620–621; ‹IM›, 247–248; ‹JON›, 168–169; ‹L›, 366; ‹MI›, III, 216–219; ‹P›, 188–189