ANG: montage; NEM: Montage; FR. montage; IT: montaggio.
ET: Poznolat. montare = vzpenjati se (na hrib), od mons = hrib, pozneje v smislu opremiti, sestaviti (‹KLU›, 487); grš. tehnikós = umeten, spreten, od tékhnē = umetnost, veščina, znanje (‹KLU›, 724).
D: Naziv za tehniko združevanja v glavnem raznolikega gradiva, npr. ♦citatov♦, iz različnih skladb istega ali drugih skladateljev v novo celoto, ♦kolaž♦.
KM: Razen v BUDDE 1972 montaža ni omenjena nikjer v smislu te D, tj. kot tehnika, ki skupaj s ♦citatom♦ in ♦kolažno tehniko♦ ustvarja ♦kolaž♦ kot rezultat. Povsod je montaža v glavnem omenjena v povezavi z manipulacijo megnetofonskega (ali redkeje video) traka (npr. v ‹CP1›, 241, ‹FR›, 54, ‹HO›, 628; ‹JON›, 173 in ‹KS›, 117). Ta pomen nas tukaj ne rabi zanimati, ker je povsem običajen, celo v ♦music for tape, tape musc♦, kjer predstavlja tudi estetsko stališče, ne pa le tehničnega prijema. Tudi Kaglova skladba Montage (1967–68), v kateri nastaja ♦kolaž♦ iz ♦citatov♦ iz njegovega lastnega opusa, z naslovom ne nakazuje samo tehničnega postopka, (ki je zelo drugačen od postopkov z magnetofonskim trakom), temveč tudi estetsko stališče (gl. SCHNEBEL 1979; 222–225; ‹GL›, 42. 152 – opomba III.6. c/8).
KR: V KR ♦citata, citatne tehnike (skladanja)♦ in ♦kolaža, kolažne tehnike (skladanja)♦ je izpostavljen pomen tega pojma v tistem smislu, v katerem se uporablja tudi v BUDDE 72: m., t. m. je, skupaj s ♦citatno♦ in ♦kolažno tehniko♦, tehnika, ki ustvarja ♦kolaž♦ kot rezultat, torej je komplementarna ♦citatni♦ in ♦kolažni tehniki♦.
GL: ♦metaglasba♦, ♦music for tape, tape music♦, ♦pluralizem♦ (D 2).
PRIM: ♦citat, citatna tehnika (skladanja)♦, ♦kolaž, kolažna tehnika (skladanja)♦.