MONTAŽA, TEHNIKA MONTAŽE

ANG: montage; NEM: Montage; FR. montage; IT: montaggio.

ET: Poznolat. montare = vzpenjati se (na hrib), od mons = hrib, pozneje v smislu opremiti, sestaviti (‹KLU›, 487); grš. tehnikós = umeten, spreten, od tékhnē = umetnost, veščina, znanje (‹KLU›, 724).

D: Naziv za tehniko združevanja v glavnem raznolikega gradiva, npr. citatov, iz različnih skladb istega ali drugih skladateljev v novo celoto, kolaž.

KM: Razen v BUDDE 1972 montaža ni omenjena nikjer v smislu te D, tj. kot tehnika, ki skupaj s citatom in kolažno tehniko ustvarja kolaž kot rezultat. Povsod je montaža v glavnem omenjena v povezavi z manipulacijo megnetofonskega (ali redkeje video) traka (npr. v ‹CP1›, 241, ‹FR›, 54, ‹HO›, 628; ‹JON›, 173 in ‹KS›, 117). Ta pomen nas tukaj ne rabi zanimati, ker je povsem običajen, celo v music for tape, tape musc, kjer predstavlja tudi estetsko stališče, ne pa le tehničnega prijema. Tudi Kaglova skladba Montage (1967–68), v kateri nastaja kolaž iz citatov iz njegovega lastnega opusa, z naslovom ne nakazuje samo tehničnega postopka, (ki je zelo drugačen od postopkov z magnetofonskim trakom), temveč tudi estetsko stališče (gl. SCHNEBEL 1979; 222–225; ‹GL›, 42. 152 – opomba III.6. c/8).

KR: V KR citata, citatne tehnike (skladanja) in kolaža, kolažne tehnike (skladanja) je izpostavljen pomen tega pojma v tistem smislu, v katerem se uporablja tudi v BUDDE 72: m., t. m. je, skupaj s citatno in kolažno tehniko, tehnika, ki ustvarja kolaž kot rezultat, torej je komplementarna citatni in kolažni tehniki.

GL: metaglasba, music for tape, tape music, pluralizem (D 2).

PRIM: citat, citatna tehnika (skladanja), kolaž, kolažna tehnika (skladanja).

Dodaj odgovor