ANG: indeterminacy; NEM: Indetermination, Unbestimmtheit; FR: indetermination.
ET: Lat. predpona in- zanika osnovo (‹KLU›, 329), zato je tu prevedena z ne-; determinatio = meja, konec; determinare = omejiti, določiti; iz predl. de = iz in terminare = omejiti, zaključiti (‹KLU›, 129, 138).
D: 1) »Nedeterminacija se nanaša na glasbeno gradivo, ki je pred izvedbo nepredvideno. Izraz se uporablja tudi kot naziv za glasbo, ki je predvidena pred izvedbo, vendar je skladana po načelu ♦operacij naključja♦ … Izraz ♦aleatorika♦ je Boulezova zelo natančna sopomenka za nedeterminacijo, ki jo danes bolj uporabljajo pisatelji kot skladatelji.« (‹V›, 336)
2) »Izraz je uvedel Cage in mu dal prednost pred ♦aleatoriko♦. Razlikoval je dela, ki so ‘nedeterminirana po načinu skladanja’ (tj. konvencionalno partituro dobimo z ♦operacijami naključja♦), in dela, ki so ‘nedeterminirana po izvedbi’ (tj. partitura dopušča prosto pot izvajalcem). Primer prve vrste nedeterminacije je Music of Changes in druga dela iz petdesetih let. V drugo vrsto sodijo mnoga Cageeva pozna dela, ki odkrivajo širok razpon sredstev v izogib poudarjanju skladateljske namere: ♦grafična notacija♦ (Concert), ♦verbalna partitura♦ (Inlet), razpolaganje z množico možnosti (HPSCHD).« (‹GR›, 96)
3) »Interpretacija kake nedeterminirane partiture je nujno edinstvena. Ne more se ponoviti. Če se izvaja drugič, je rezultat drugačen. Z izvedbo se torej nič ne doseže, ker se taka izvedba lahko razume samo kot objekt v času. Posnetek take izvedbe nima večje vrednosti od razglednice. Omogoča le vpogled v nekaj, kar je minilo, medtem ko je bila sama akcija nepoznavanje nečesa, kar se še ni zgodilo.« (CAGE 1961a: 39)
KM: D 1 in 2 sta izbrani namerno, ker jasno poudarjata razliko med ♦aleatoriko♦ in n.
KR: V D 4 ♦aleatorike♦ se skuša določiti razliko med ♦aleatoriko♦ in n., ki je nepozorno zanemarjena v ‹FR›, 3, 42, ‹GR6›, I, 237–242, ‹GR6›, IX, 64 (= vodilka k ♦aleatoriki♦), v ‹IM›, 7, 181, v ‹JON›, 9–11, in v ‹RAN›, 28–29, 394. V ‹EH›, 406, je očitno kritizirana uporaba ♦naključja♦ v aleatoričnih skladbah, kot so Stockhausenov Klavierstuck XI, Boulezova Tretja klavirska sonata in Pousseurovi Scambi: »Tisto, kar se v teh skladbah omenja kot ♦naključje♦, so pravzaprav formalne sheme permutacije. V terminološkem smislu so iz takšnih urejanj oblike nastali dvomljivi nazivi, kot so usmerjeno, upravljano ali dirigirano ♦naključje♦. Pri tem pa se spremembe, na katere je ♦naključje♦ vplivalo, niso opisovale z ♦naključjem♦, temveč s formalnimi manipulacijami.«
Ni priporočljivo izenačevati n. s ♦stohastično glasbo♦, ker je pri slednji ♦naključje♦ v rabi v ožjem smislu, tj. v tistem, ki mu pripada po teoriji verjetnosti, na kateri sloni Xenakisova ♦stohastična glasba♦ (gl. KR ♦stohastične glasbe♦).
GL: ♦eksperiment, eksperimentalna glasba♦, ♦generator naključja♦ (D 2), ♦improvizacija♦, ♦individualna oblika♦, ♦kolektivna improvizacija♦, ♦nadzorovana improvizacija♦, ♦neslišna glasba♦, ♦operacije naključja♦, ♦odprta oblika♦, ♦postserialna glasba♦, ♦naključje♦, ♦statistična glasba♦, ♦stohastična glasba♦, ♦work in progress♦ = (delo v nastajanju).
PRIM: ♦aleatorika♦.
‹BOSS›, 70–72; ‹CP1›, 240; ‹CP2›, 341 = »indeterminate music«; ‹G›, 134–139; ‹GR6›, IX, 64 = vodilka k ♦aleatoriki♦; ‹M›, 549; ‹SLON›, 1458