ANG: polymetry ‹SLON›, 1476; v ‹L›, 441, in v ‹LEU›, 323, kot sopomenka NEM-pojma »Polymetrik« = ♦polimetrika♦; ‹P›, 240; gl. KR); NEM: Polymetrie (‹P›, 240; gl. KR); FR: polymétrie (gl. KR); IT: polimetria (gl. KR).
ET: Predpona poli- iz grš. polý = mnogo; metron = ♦mera♦; pripona -metrija rabi, posebej v znanstveni terminologiji, za tvorbo samostalnikov, ki pomenijo meritev, npr. geometrija (‹KLU›, 476; ‹OED›, IX, 702; ‹TLF›, XI, 748; ‹DEI›, 2444).
KR: V ‹KLU›, 476, v ‹OED›, IX, 702, v ‹TLF›, XI, 748, in v ‹DEI›, 2444, se navaja »-metrie«, »-metry«, »-metrie« in »-metria« kot priponska osnova v smislu ET-pomena, vendar pojma »polymetry« in »polymetrie« niti v ‹OED› niti v ‹TLF› ne obstajata. Tudi v NEM literaturi ni moč najti pojma »Polymetrie«. V ‹DLI› ni osnove »metria«, v ‹DLI›, XIII, 745, pa je pojem »polimetro«, sicer le kot pridevnik in ne v povezavi z glasbo. V ‹DEI›, 2444, namreč obstaja osnova »metria« v smislu predhodne ET, vendar ne obstaja »polimetria«, temveč samo »polimetro« (= »♦polimeter♦«). Očitno je, da priponski osnovi »-metrija« ne moremo dodati predpone »poli-«, saj v tem sklopu pojem ne more pomeniti ničesar. To se najbolje vidi iz D p. (= »polymetry«) v ‹SLON›, 1476: »zaporedje ♦metrov♦, ki se spreminjajo«. Očitno je, da p. pomeni enako kot ♦polimeter♦, zato je pojem treba zamenjati oziroma ga odstraniti iz uporabe.
GL: (♦ametrija♦), ♦heterometer♦ = (♦heterometrija♦) = (♦heterometrika♦), ♦meter♦.
PRIM: ♦polimeter♦ = (♦polimetrika♦), ♦poliritem♦ = (♦poliritmija♦) = (♦poliritmika♦).