POLJE

ANG: field; NEM: Feld; FR: champ.

D: Naziv za način organiziranja gradiva, v katerem so odnosi med konstitutivnimi elementi, npr. parametri, takšni, da kot posamezne vrednosti niso več razpoznavne, temveč so sprejete med statistično povprečje, ki se sliši kot specifična, teksturna zvočnost.

KM: »Glasbena polja, nagnjena k razlivanju, se morajo ohranjati s pomočjo statističnih metod. Statistična organizacija struktur mase kaže na približne določitve celot, polj, pri čemer se posamezne določitve, ki zahtevajo zadostno natančnost, zapostavljajo. Šele s skladanjem polja se je izgubilo tisto, kar se je prej v najširšem smislu prakticiralo kot skladanje po ‘delih’. Celotna dodekafonija je skladanje v delih; pri punktualni glasbi je to še vedno moč razbrati. Že glasba, ki je določena s skupinami, odločno slabi pomembnost skladanega dela.« (‹G›, 91)

KR: V ‹JON›, 99, so navedeni tudi drugi, sicer nenatančni, tj. bolj metaforični pomeni pojma, ki tu ne potrebujejo razlage. Natančen pomen p. kot tehničnega pojma in/ali strokovne besede je treba vedno raziskati v razmerju točkaskupinapolje, ki je pomembno v tipologiji serialne glasbe (‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868), kot je razvidno tudi iz KM.

GL: dvanajsttonsko polje, skupina, skupinska skladba, mikropolifonija, permeabilnost, skladanje z grozdi = (Clusterkomposition), skladanje grozdov = (Clusterkomposition), skupek tonov, statistična glasba, struktura, tekstura, točka, tonsko polje, časovna polja.

‹BOSS›, 161; ‹KS›, 154

Dodaj odgovor