ANG: popular music, light music; NEM: popular music, populäre Musik, leichte Musik, Unterhaltungsmusik; FR: popular music, musique populaire (gl. KR), musique légère; IT: popular music, musica popolare (gl. KR), musica leggera.
ET: Lat. popularis = narodni, ljudski (‹KLU›, 555).
D: 1) »(Naziv za) množično razširjeno glasbo v zadnjih stoletjih. V 18. in 19. stol. se je razvila, večinoma v Evropi in Ameriki, vrsta (glasbe), ki se je razlikovala tako od folklore1 kot od klasične ali umetniške glasbe. Od folklore1 se je razlikovala po tem, da je bila harmonična in notirana in da je razvila … stil, ki se ni razlikoval po … območjih ali etničnih skupinah. Čeprav so bili komadi popularne glasbe na začetku v nekaterih splošnih značilnostih podobni sočasni klasični glasbi, so bili kljub temu krajši in bolj preprosti, manj zahtevni za izvajalca in poslušalca.« (‹RAN›, 646)
2) »’Popularen’ je pojem, ki se brez velike natančnosti povezuje z veliko vrstami glasbe. Ne sugerira samo tega, da je ta vrsta glasbe namenjena široki publiki …, temveč tudi, da ni preveč zahtevna, tudi ni inovativna, ter da po namenu ni resna, kot so resne klasične vrste (simfonije, sonate, opere itn.). Folklorna glasba,1 ♦jazz♦, dunajski valčki in komične opere Gilberta in Sullivana se lahko označijo kot vrste popularne glasbe, pojem pa … se prav tako pogosteje, pa tudi natančneje nanaša na manj različne stile v komercialni ♦glasbi 20. stoletja♦, ki so jih z obujanjem ♦jazza♦ ustvarjali plesni ♦bandi♦, pevci v nočnih klubih … in skladatelji ♦muzikala♦. Z radiem in gramofonom, kasneje pa s filmi in televizijo, se je ustvarilo množično poslušalstvo, nekateri skladatelji in izvajalci pa so postali mednarodno popularni. Modo je v popularni glasbi … težko natančno opisati, glavni vplivi pa vključujejo ♦charleston♦ v dvajsetih letih, ♦big band♦ in pesmi Gershwina, Porterja, Berlina in Kerna v tridesetih letih, ter – v štiridesetih letih – superzvezde med izvajalci (kot so Bing Crosby in Frank Sinatra). V petdesetih in šestdesetih letih se pojavijo … mladi poslušalci Elvisa Presleyja, Beatlesov in Boba Dylana.« (‹IM›, 300)
3) »’Popular Music’ je v Združenih državah Amerike (naziv za vrsto) ♦zabavne glasbe♦,2 katere dolgoletni glavni predstavnik je Frank Sinatra. Njene značilnosti … slike močnih čustev, vpadljive melodijske ♦formule♦ …, … instrumentacija z godali, zborom … in podobno. Milijonski Sinatrov ♦hit♦ ‘Stangers in the Night’ skladatelja Berta Kaempferta lahko rabi kot primer. Rezultat (prejšnjega) opisa je, da sta Popular Music in ♦rock glasba♦ glede odnosa in stila, pa tudi glede ciljne publike, temeljito različni. Poznavalci in ljubitelji ♦rock glasbe♦ se nikoli niso mogli dovolj energično distancirati od sentimentalnosti … Popular Music. Uporaba pojma je problematična v knjigi All You Need Is Love. The Story of Popular Music Tonyja Palmerja (London, 1976).« (‹KN›, 158)
KR: Kompleksnost tega pojma v njegovi večpomenskosti natančno prikazujejo predlagane D. V D 1 je p. g. zgodovinska kategorija, ki je v nadaljevanju natančno razložena, upoštevaje tudi ♦glasbo 20. stoletja♦. (V tem Pojmovniku so vsi prevodi »popular music« iz ‹RAN› vedno natančno prevedeni kot p. g., čeprav je včasih njegova uporaba problematična – gl. KR ♦rock and rolla♦ in KR ♦rock glasbe♦.) V D 2 se ohranja pojem kot zgodovinska kategorija, vendar se njegov pomen skuša zožati, upoštevaje ♦glasbo 20. stoletja♦ (podobno kot v ‹V›, 583–586). V D 3 pa se pomen pojma, v njegovi izvirni ANG-obliki (kar se je ohranilo tudi pri prevodu), še bolj oža.
ANG-pojem »light music«, NEM-pojma »leichte Musik« in »Unterhaltungsmusik«, FR-pojem »musique légère« in IT-pojem »musica leggera« so predlagani v ‹BR› , 188–189. Nikakor niso sopomenke p. g., ker je njihov pomen bliže pomenu ♦zabavne glasbe♦, ki se v tem Pojmovniku, ravno zaradi specifičnega pomena p. g., skuša razlikovati od p. g. Še bolj nesmiselno pa je enačenje p. g. z »narodno glasbo« (NEM = »Volksmusik«) v ‹L›, 638 (prim. KR ♦folka, folk glasbe, folk stila), čeprav se lahko FR- oziroma IT- pojem, »musique populaire« in »musica popolare«, po ET prav tako razložita. V ‹HI›, 360, se ANG pojma »popular music, pop music« navajata kot sopomenki in se prevajata kot »volkstümliche Musik«, kar je seveda povsem zgrešeno. Pojem je torej treba previdno uporabljati: a) kot zgodovinsko kategorijo v smislu D 1, upoštevaje ♦glasbo 20. stoletja♦ v smislu D 2 (v ‹MELZ› pojem sploh ni obdelan, ker se očitno razume kot sopomenka za ♦zabavno glasbo♦ – npr. D 1 ♦aranžmaja♦); b) kot poseben pomen – kot v D 3, pri čemer bi ga bilo treba uporabljati v izvirni, ANG-obliki, čeprav niti na ANG-govornem območju – kot je opozorjeno na koncu D 3 – njegov pomen ni povsem jasen.
GL: ♦beguine♦, ♦bossa nova♦, ♦boston, bostonski valček♦, ♦calypso♦, ♦cha-cha-cha♦, ♦charleston♦, ♦country (glasba), ♦country glasba♦, ♦glasba 20. stoletja♦, ♦jazz♦, ♦juke box♦, ♦mambo♦, ♦new age (music)♦ (gl. KR), ♦one-step♦, ♦pop, pop glasba♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦rumba♦, ♦salsa♦, ♦samba♦, ♦shimmy♦, ♦šansona♦ (gl. KR), ♦tango♦, ♦two-step♦.
PRIM: ♦zabavna glasba♦.
‹GR6›, XV, 87–121; ‹HK›, 289–290
1 V izvirniku je »folk music«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.
2 V izvirniku se tukaj navaja neobičajen in redek pojem »Entertainer-Musik«.