ANG: overblowing; NEM: Überblasen; FR: (action d’) octavier, quintoyer, quintage (gl. KR); IT: ottavizzare, quinteggiare (gl. KR).
D: 1) »(Naziv za) posebni način igranja … pri pihalnih instrumentih …, s čimer namesto ♦osnovnega tona♦ dobimo zgornje ♦alikvotne tone♦. Doseže se s posebnim reguliranjem moči v zraku, ki kroži po cevi instrumenta. Različni instrumenti s prepihovanjem proizvajajo različne ♦alikvotne tone♦ … ♦Toni♦, ki jih dobimo s prepihovanjem, so močnejši in bolj ‘bleščeči’od naravnih ♦tonov♦.« (‹MELZ›, Ill, 126)
2) »Pod določenimi fizičnimi pogoji se zračni steber da razbiti na alikvotne dele, od katerih bo vsak nihal na frekvenci, ki je v neposrednem sorazmerju s temeljno frekvenco. Tako je včasih možno, da stopnja (stebra) določene dolžine ne zveni le s svojim ♦temeljnim tonom♦, temveč tudi z oktavo, duodecimo itn. svojega najglobljega ♦tona♦ kot s ‘♦harmoniki♦‘ … ‘♦Harmoniki♦‘ se pravzaprav vedejo kot novi ♦temeljni ton♦ z dvojno, trojno itn. frekvenco izvirnika. ‘Prepihovanje’ je pojem, ki se nanaša na proces ustvarjanja pogojev, ki so potrebni za omenjene višje načine nihanja v zračnem stebru.« (‹GRI›, II, 978)
KR: FR- in IT-ustreznice p. izvirajo iz ‹L›, 611, pomenijo pa p. v oktavo oziroma duodecimo (prim. ‹P›, 252; od NEM-ustreznic teh FR- in IT-pojmov – »oktavieren«, »quintieren« –, ki sta ponujeni v ‹P›, 253, je v strokovni literaturi navedena le »quintieren« = »prepihovati v duodecimo«: gl. ‹BKR›, 352; ‹RL›, 776).
Obe D dovolj jasno razlagata pomen pojma, vendar D 1 zahteva komentar glede na terminologijo, ki je uporabljana v tem Pojmovniku:
a) ♦Osnovni ton♦ je bolje zamenjati s ♦temeljnim tonom♦ (gl. KR ♦osnovnega tona♦ in ♦temeljnega tona♦). b) Namesto ♦alikvotnih tonov♦ je bolje uporabljati ♦parcialne tone♦ (gl. KR ♦alikvotov♦).
c) Omenjanje »naravnih ♦tonov♦« tu povsem bega: ♦parciali♦, ki jih dobimo s p., niso nič drugega kot naravni ♦toni♦ (v ‹HI›, 496, se npr. prav omenja, da gre za ♦parciale♦ – »Obertöne« –, ki so namreč naravni ♦toni♦ – »Naturtöne«).
GL: ♦multifon♦.
‹BKR›, IV, 279; ‹FR›, 63; ‹GRJ›, II, 278–279; ‹IM›, 279; ‹L›, 611; ‹RAN›, 601; ‹RIC›, III, 518; ‹RL›, 1005