PULZ

ANG: pulse; NEM: Puls.

ET: Lat. pulsus = udarjanje, tolčenje, iz pellere = udarjati, tolči (‹KLU›, 570).

D: 1) »(Naziv za) enega izmed povsem enakih spodbujevalcev, ki se praviloma ponavljajo.« (COOPER-MEYER 1960: 3–4)

2) »V starejši teoriji F. W. Opelta (1834) (naziv za) zvočne dogodke, ki se periodično ponavljajo. Do 16 Hz jih lahko preštejemo, nad 16 Hz so posamezno neslišni … Za predstavitev akustičnega delovanja pulzov je rabila sirena, ki je, glede na razporeditev luknjic na kartonski plošči, lahko proizvajala proporcionirane ali ‘nepravilne’ pulze.« (‹EH›, 267)

3) »(Naziv za) nenadni preboj električne napetosti.« (‹GR›, 145)

KR: V ‹EN›, 183, je navedena samo ANG-oblika pojma, ki je enaka NEM-impulzu, medtem ko bi se v ‹EH› p. moral razlikovati od impulza, vsaj zato, ker sta navedena oba pojma. Popolno izenačenje p. z impulzom, kot je predlagano v ‹EN›, ni povsem razumljivo, ker je v ‹FR›, 42, naveden samo impulz, medtem ko je p. na str. 70 naveden samo v povezavi s pulznim valom (»pulse wave«), njegova NEM-ustreznica pa je »Pulsschwingung« in ne »Impulsschwingung«. Glede na D 1 bi lahko razliko med p. in impulzom določili na takšen način: p. se uporablja, kadar gre za slišno pravilnost v ponavljanju povsem enakih spodbujevalcev, o katerih lahko trdimo, da pulzirajo. Impulz je namreč posamezni spodbujevalec, ki se ne more ­pravilno ponavljati, torej zaporedje impulzov ne naredi vtisa pulziranja.

GL: makročas/mikročas, pulzni val, sirena.

PRIM: impulz.

‹JON›, 246

Dodaj odgovor