RAČUNALNIŠKA GLASBA = ♦AVTOMATSKA GLASBA♦

ANG: computer music; NEM: Computermusik, Computer-Musik; FR: computer music, musique automatique, musique par ordinateur; IT: computer music.

D: »1. (Naziv za) glasbo, ki nastane iz informacij, s katerimi je nasičen in katere je obdelal računalnik. 2. (Naziv za) glasbo, pri kateri … zvoke ustvarja samo računalnik ali pa oprema, ki je … povezana z računalnikom (npr. sintetizator), (in jo računalnik upravlja).«

(‹FR›, 17)

KR: V D se točno opozarja na dvopomenskost pojma, ki se pri njegovi splošni rabi povsem zanemarja, tj. predvideva se njegov prvi pomen: Illiac Suite (1956) za godalni kvartet L. Hillerja in L. Isaacsona je sploh prva računalniška skladba, ki je nastala tako, da je računalnik s pripravljenim programom oziroma s kompozicijsko-tehničnimi nalogami, ki sta mu jih zastavila Hiller in Isaacson, skladal povsem konvencionalno skladbo, tj. s konvencionalnim zapisom (ki je sicer nastal tako, da sta avtorja izhodno informacijo iz računalnika transkribirala v konvencionalni notni zapis), ter za konvencionalni izvajalski sestav (gl. HILLER-ISAACSON 1959, tudi D 3-C eksperimenta, eksperimentalne glasbe); računalnik se v stohastični glasbi uporablja za različne statistične proračune, »končni rezultat pa je do potankosti notiran (pretežno s konvencionalno notacijo)« (‹V›, 709; gl. D 4 stohastične glasbe). Torej, r. g. je šele v smislu t. 2 v D sopomenka za elektronsko glasbo.

Zanimivo je, da se v ‹RAN›, 183–184 (= »musical applications of computers« = »glasbena aplikacija računalnika«), r. g. kot pojmu izogiba: večinoma se govori o uporabi računalnika v bibliotekarstvu, založništvu in izobraževanju; kar pa zadeva računalnik in skladanje, se napoti na elektroakustično glasbo (tj. elektronsko glasbo), kar je povsem zgrešeno. V ‹V›, 145–147 (»computer applications« = »uporaba računalnika«), pa se omenjajo vse možnosti uporabe računalnika (pri skladanju), presenetljivo pa je to, da se pri tem izogibajo pojmu r. g., predvsem zato, ker gre za priročnik, specializiran za terminologijo glasbe 20. stoletja. V ‹MELZ›, II, 355–356, je pojem r. g. obdelan pod geslom »računalnik v glasbi«. Razlog, da pojem ni omenjen, je verjetno v njegovi dvopomenskosti, na katero je vsekakor treba paziti, vendar je to preslab argument, da bi mu oporekali: v glasbeni terminologiji, celo pri osnovnih pojmih, prihaja do večpomenskosti – npr. »sonata« pri Gabrieliju ni enako kot pri Haydnu ali Boulezu, pa nikomur ni prišlo na misel, da bi jo zaradi tega izključil iz uporabe.

GL: akuzmatika, akuzmatična glasba, algoritemska glasba, digitalni sintetizator, elektroakustična glasba, elektrofonska glasba, elektronska glasba, glasba na trak, = (music for tape, tape music); konkretna glasba = (musique concrète), vmesnik = (interface), MIDI, zanka = (loop), sintetska glasba, posnemovalnik = (emulator), vzorec = (sampler), (alfanumerična notacija), studio za elektronsko glasbo = (elektronski studio), naprava za zakasnitev, vzorčenje = (sampling), živa elektronska glasba = (live electronic music) = (live-electronics).

PRIM: avtomatska glasba = računalniška glasba.

‹BASS›, II, 129–130; ‹BKR›, V, 22–23; ‹BOSS›, 110–113; ‹EH›, 51–52; ‹GRI›, I, 451–459 = »computer« (= »računalnik«); ‹GR6›, IV, 609, 611–612; ‹GR6›, VI, 109; ‹HI›, 102; ‹HO›, 236; ‹HU›, 43–56; ‹LARE›, 1156–1157 = »ordinateur« (= »RAČUNALNIK«); ‹P›, 142; ‹RL›, 180–181; ‹SLON›, 1435

Dodaj odgovor