RITEM

ANG: rhythm; NEM: Rhythmus; FR: rythme; IT: ritmo

ET: grš. rythmós =mera toka časa, iz rheîn = teči, širiti se (‹KLU›, (599).

KM: V terminologiji glasbe 20. stoletja je r. osnova za tvorjenje različnih drugih značilnih pojmov, kot so aditivni ritem, iracionalni ritem, neretrogradni ritem, poliritem, nasprotna ritmika, in je zato (še posebej pa zaradi poliritma) uvrščen v Pojmovnik.

KR: R. je treba kot osnovo za tvorjenje omenjenih pojmov  razlikovati od ritmike (npr. v poliritmiki), saj to nista sopomenki. Osnova -ritmija (v  npr. poliritmiji) niti ni osnova, saj je, analogno -metriji v pojmih, kot so ametrija, heterometrija in poliritmija (gl. ET in KR teh pojmov), pravzaprav končnica. (Edini pojem – razen poliritmije –, v katerem se -ritmija pojavi kot samostalniška osnova, je »aritmija«, ki označuje »pomanjkanje ritma, neskladnost, neravnomernost, ritmično nepravilnost« (‹KL›, 100), torej se pravzaprav s predpono a- zanika pomen r., z ničimer pa se ne pojasni, v čem bi se r. lahko razlikoval od »ritmije«.) Zato je tudi poliritmija enako kot poliritem (gl. KR poliritmije).

Pridevnik iz r. je »ritemski«, ne pa »ritmični«, ker »ritmični« izhaja iz »ritmike«. (V ‹KL›, 100 se pojavi pridevnik »aritmičen« iz samostalnika »aritmija«, kar je seveda neustrezno: pravilno bi bilo »aritmijski« oziroma »aritemski« glede na sopomenskost osnov »-ritem« in »-ritmija«; prim. KR poliritma.)
GL:
aditivni ritem, dodana vrednost = (valeur ajoutée), iracionalni ritem, neretrogradni ritem, poliritem =(poliritmija) = (poliritmika), nasprotna ritmika.

PRIM: ritmika.

‹L›, 477; ‹P›, 280

Dodaj odgovor