ANG: rotation; NEM: Rotation.
ET: Lat. rotatio = vrtenje, iz rotare = vrteti se, iz rota = kolo (‹KLU›, 606); ♦serija♦.
D: »(Naziv za) sistematično … preurejanje (elementov) zadane ♦vrste♦ (ali ♦serije♦ ) …, ki je doseženo z uporabo enega dejavnika (npr. z drugo noto v ♦vrsti♦ ali ♦seriji♦) ali z več dejavniki (npr. začenši z drugo noto v ♦vrsti♦ ali ♦seriji♦, nadaljujoč z vsako drugo noto) ali po serialno ujemajočem se načrtu.« (‹FR›, 76)
KR: D (kjer bi bilo »noto« bolje zamenjati s »♦tonom♦«) povsem nejasno pojasnjuje postopek, predvsem zato, ker ne razlikuje r. od ♦permutacije♦. Na to razliko se natančno opozarja v EIMERT 1964: 136: »3 ♦tone♦ lahko premestimo šestkrat. Pri figuri s tremi tonskimi ♦točkami♦ dobimo pri obratu do 3590 6 položajev rotacije s 6 različnimi, ciklično zamenljivimi zaporedji ♦tonov♦. 10 ♦tonov♦ lahko premestimo milijonkrat; pri figuri z desetimi tonskimi ♦točkami♦ dobimo rotacijo iz 90 različnih zaporedij ♦tonov♦. Rezultati rotacije so: pri 3 tonskih ♦točkah♦ 6 različnih zaporedij ♦tonov♦, pri 4 tonskih ♦točkah♦ 12, pri 5 20, pri 6 30, pri 7 42, pri 8 56, pri 12 132, pri n tonskih ♦točkah♦ n’ (n–1) različnih zaporedij ♦tonov♦.« Rezultati r. so torej občutno bolj omejeni od rezultatov ♦permutacije♦.
GL: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦modus♦ (v posebnem pomenu), ♦vrsta♦, ♦predurejanje gradiva♦, ♦serija♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦serialni postopki♦.
PRIM: ♦permutacija (vrste, serije)♦.
‹G›, 45