ANG: sine tone, sine wave, sinus tone; NEM: Sinuston, Sinusschwingung, Sinuswelle; FR: mouvement sinusoïdal; IT: andamento sinusoidale, suono sinusoidale.
ET: Lat. sinus = ovinek, vijuga; ♦ton♦.
D: »(Naziv za) periodično nihanje, ki ga proizvaja ♦generator sinusnega nihaja, tona, vala♦, katerega osciloskopski prikaz je sinusen. ♦Zvočni spekter♦ sinusnega nihanja vsebuje le ♦temeljni ton♦, brez enega samega ♦parcialnega tona♦. Sinusni ton ne obstaja v naravi, vendar je kljub temu osnova ♦elektronske glasbe♦ (gl. ♦aditivna sinteza zvoka♦).« ‹EN›, 218; ‹HI›, 432)
KM: Poleg pridevnika »sinusni« so omenjeni nihaj, ♦ton♦ in val, saj je njihova uporaba v literaturi enakovredna ter so v tem smislu sopomenski. Naziv »sinusni« izvira iz osciloskopskega prikaza s. n.; vrsta nihaja ustvarja valovanje; ♦ton♦ razume slušno zaznavo tega nihanja, tj. valovanja, ♦zvok♦ pa ni omenjen, ker (v nasprotju s ♦tonom♦) obvezno vsebuje ♦parcialne tone♦, kar pomeni, da nikakor ne moremo govoriti o sinusnem ♦zvoku♦.
KR: »Sinus-ton« (‹MELZ›, III, 357–358) je germanizem s samostalnikoma, med katerima ima prvi funkcijo pridevnika. V ‹MELZ›, I, 517, se navaja s. n., v ‹MELZ›, I, 197, pa »sinusno nihanje« (gl. KR ♦belega šuma♦). Pridevnik »sinusni« iz samostalnika »sinus« (v obliki »sinusni ♦ton♦«) je pravilen, v slovenščini pa se uporablja tudi »sinusoidni«, saj pomen pojma izvira iz grafičnega prikaza nihanja, sinusoide. »Sinusoidni« je vsekakor bolj sprejemljiv od mednarodne oblike »sinusoidalni«.
GL: ♦elektronska glasba♦, ♦generator sinusnega nihaja, tona, vala♦, ♦generator sinusnih signalov – RC♦, ♦skladba iz sinusnih tonov♦, ♦ton♦, ♦zvok♦.
PRIM: ♦žagasti nihaj, ton, val♦, ♦pravokotni nihaj, ton, zvok, val♦, ♦trikotni nihaj, ton, zvok, val♦ = (♦delatsti nihaj, ton, zvok, val♦)
‹BASS›, I, 24; ‹BKR›, IV, 163; ‹DOB›, 200; ‹EH›, 309–312; ‹FR›, 82; ‹GR›, 167; ‹HU›, 72; ‹JON›, 281; ‹KN›, 184; LEIPP 1984: 23–25; ‹M›, 16–17; ‹P›, 294; ‹POU›, 191–196; ‹RL›, 875