ET: ♦Metrika♦.
D: »Blacher prvič (aplicira) načela t. i. spremenljive metrike, s katero poskuša ponovno vzpostaviti enotnost med ♦metrom♦, ♦ritmom♦ in taktom, kar je v glasbi že od nekdaj pešalo. Blacher analizira ritmični tok skladbe po vnaprej določenem zaporedju: zaporedje številk v obliki loka (od manjših proti večjim in obratno), postavljenih nad začetnimi takti, vodi izvajalca v ritmično ‘strukturo’ dela. Ko skladatelj izčrpa to zaporedje, začenja znova zapolnjevati ritmični okvir z drugimi ♦toni♦.« (ANDREIS 1976a: 263–264 – op. 50)
KM: Očitno je, da je s. m. enaka ‘variabilnemu metru’ (D2).
KR: Povsem nejasno je, zakaj se v D namesto ♦metra♦ uporablja ♦metrika♦, ko pa se v NEM-terminologiji ta pojem – kot oznaka za ‘variabilni meter’ – nikoli ne pojavi (gl. KR ‘metrike’). Vedno se uporablja množinska oblika besede »Metrum« = »Metren«, npr. v ‹EH›, 371, in v ‹HI›, 502. V D je prav tako nenatančno, pa tudi napačno, omenjanje ‘ritma’ (ne glede na to, da je pridevnik iz ♦ritma♦ »ritemski«, ne pa »ritmičen«, ker »ritmičen« izhaja iz ♦ritmike♦ – gl. KR ♦ritma♦, kot tudi pri ♦metru♦, kjer je pridevnik »metrski«, ne pa »metričen«, ker »metričen« izhaja iz ♦metrike♦ – gl. KR ♦metra♦): »ritmični tok« (= »ritemski tok«), »ritmična ♦struktura♦« (= »ritemska ♦struktura♦«) in »ritmični okvir« (= »ritemski okvir«) so pravzaprav »metrski tok«, »metrska ♦struktura♦« in »metrski okvir«. V zapisu se namreč z ♦variabilnimi metri♦ misli prav na spremenljivo metrsko ♦strukturo♦, ki se, seveda, odraža tudi v ritmičnem toku in ritmični ♦strukturi♦, zato je ritmični okvir, v katerem so navedeni ♦variabilni metri♦, lahko samo »metrski okvir«.
GL: ♦metrika♦.
PRIM: ♦multimeter♦, ♦spremenljivi metrum♦.