STATISTIČNA GLASBA

NEM: statistische Musik; FR: musique statistique.

ET: Lat. status = stanje, okoliščina, iz stare = stati (‹KLU›, 696).

D: 1) »(Statistika je) znanost o številčnem dojemanju, raziskovanju in vrednotenju pojavov v množici.« (‹DUD›, 702)

2) »Statistični kriteriji oblike … temeljijo na fiksiranju določenega repertoarja elementov, iz katerega izbiramo posamezne elemente in jih urejamo po metodah statističnih postopkov. V smislu posplošenega matematičnega pojma statistike je pomembna možnost zamenjave elementov in povezovanja elementov v … skupke …, skupine in strukture. Statistični kriteriji oblike so na različne načine povezani z naključjem. Definirani so … po zakonu pogostosti, časovne razporejenosti in prostega zaporedja elementov. Tovrstne strukture ne opredeljujejo točni podatki o času in o višini tona, temveč statistične povprečne vrednosti, kot jih je opisal K. Stockhausen (STOCKHAUSEN 1963h). Pri J. Cageu se lahko elementi znotraj skladbe pogosto zamenjujejo; pred nenadzorovano voljo naključij jih varuje čvrsta povezanost z repertoarjem elementov …« (‹EH›, 324)

3) »(Naziv za) globalno … urejanje skupka zvokov, nasprotno od punktualne metode. Pojem se je v začetku uporabljal v metaforičnem pomenu (blizu je bil tistemu, kar je K. Stockhausen razvil kot skladanje polj ali skupin), pozneje pa, prek samega Stockhausena, nato pa tudi Iannisa Xenakisa, zadobil (v pomenu) strogost dobesednega tretmaja (skladanje po verjetnostnem računu in stohastiki1).« (‹CH›, 307)

4) »Statistična predstava o obliki operira s približnimi določitvami. Gre za stopnje gostote skupin tonov; stopnje položaja višine tona, smeri gibanja; hitrosti, spremembe hitrosti, povprečne glasnosti, spremembe glasnosti; za zvočno barvo in mutacijo zvokov(n)e barve. Torej to pomeni: Če se v … skladbi pojavijo enake stopnje omenjenih skupinskih kriterijev, bo nastala zavest o celoti. V skladbi npr. čutimo: sedaj je gostota zopet enaka tisti v prejšnji obliki gibanja; vendar je ista gostota sedaj povezana z višjimi skupinami tonov z večjo hitrostjo in temnejšo zvočno barvo. V tem primeru bi bila gostota kriterij oblikovne celovitosti. Ali čutim naslednje: zdaj je zopet enaka … smer gibanja, saj se višine tonov dvigajo, nato padajo in se zopet dvigajo. Vendar se v nasprotju s prejšnjim primerom sedaj ista vrsta smeri pojavlja z manjšo povprečno glasnostjo in s spremembo zvokov(n)e barve od temnejšega k svetlejšemu. Oba improvizirana primera naj bi pokazala nujnost rabe novih besed …, ko govorimo o … kriterijih oblike. Povprečno, pretežno, splošno, približno in podobne določitve spreminjanja nam omogočajo, da govorimo o statistični obliki.« (STOCKHAUSEN 1963i: 77)

KM: V Pojmovniku se »statistika« in iz nje izpeljan pridevnik pogosto uporabljata, večinoma zmeraj v pomenu povprečja, ki hkrati pomeni približnost: npr. v D 1 aleatorike, v D belega šuma, v KR skupine, skupinske skladbe (t. c kot komentar D 3 in t. d kot komentar D 4), v D 4 parametra, v D in KM polja, v D 6 in 10 stohastične glasbe (v D 10 se govori o »statističnem verjetnostnem računu«), v KR tonskega polja in v KR časovnega polja.

KR: D so izbrane in razporejene na način, da se poudari pomen pojma v Stockhausenovi skladateljski teoriji – natančneje: v povezavi s tipologijo serialne glasbe (točkaskupinapolje; gl. ‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868), kjer se s. g. navezuje na skupino in polje.

a) V D 1 se na splošno definira pomen statistike kot znanosti (prim. D 1 parametra, kjer je govora o pomenu parametrskih vrednosti v statistiki).

b) V D 2 se pomen pojma skuša definirati na širši ravni, kar ni dobro, zlasti glede na vlogo naključja pri nederminiranosti (gl. KR naključja in KR stohastične glasbe).

c) V D 3, kjer je sicer govora o »statistični metodi skladanja« (= »méthode statistique de composition«), ne pa o s. g., se pojem strogo usmerja na pomen v Stockhausenovi in Xenakisovi skladateljski teoriji. To je seveda načeloma dobro, vendar je s. g. vseeno bolje povezovati izključno z značilnostimi skupin in polj v tipologiji serialne glasbe, stohastično glasbo pa s Xenakisovo metodo uporabe statističnih skladateljskih postopkov, čeprav so – moramo priznati – zvokovni rezultati skorajda identični. (V ‹BOSS›, 161, kjer se tudi navaja D 3, je govora o statistični metodi skladanja, kar – kot pojem – veliko bolj ustreza Xenakisovi uporabi statistike, tj. statističnih metod v njegovi stohastični glasbi.)

d) Omenjeno razlikovanje je jasno prav v D 4, kjer Stockhausen govori o statističnih kriterijih oblike, ki jih zahteva približnost (posledica skladateljskega dela z skupinami in polji). Torej: statistične kriterije oblike je treba upoštevati predvsem v terminološkem smislu (gl. tudi D 3 in KR – t. c skupine, skupinske skladbe) takrat, kadar gre za skupine in polja, saj so zvočni rezultati tako velike (teksturne) približnosti, da jih je nemogoče opisati drugače kot z omenjenimi kriteriji. S. g. je potemtakem tista glasba, ki zadovoljuje statistične kriterije oblike. Jasno je torej, da v tem primeru ne gre za »statistično metodo«, kot je primer s Xenakisovo stohastično glasbo.

GL: grozd, skupina, skupinska skladba, gostota, sprememba gostote, mikropolifonija, permeabilnost, polje, postserialna glasba, skladanje grozdov = (Clusterkomposition), skladba z grozdi = (Clusterkomposition), skupek tonov, naključje, stohastična glasba, struktura, tekstura, točka.

‹DIB›, 346–347; ‹G›, 29, 91–95 = statistična organizacija; ‹HI›, 447

1 V izvirniku piše »compositions probabilistes ou stochastiques«.

Dodaj odgovor