NEM: statistische Musik; FR: musique statistique.
ET: Lat. status = stanje, okoliščina, iz stare = stati (‹KLU›, 696).
D: 1) »(Statistika je) znanost o številčnem dojemanju, raziskovanju in vrednotenju pojavov v množici.« (‹DUD›, 702)
2) »Statistični kriteriji oblike … temeljijo na fiksiranju določenega repertoarja elementov, iz katerega izbiramo posamezne elemente in jih urejamo po metodah statističnih postopkov. V smislu posplošenega matematičnega pojma statistike je pomembna možnost zamenjave elementov in povezovanja elementov v … skupke …, ♦skupine♦ in ♦strukture♦. Statistični kriteriji oblike so na različne načine povezani z ♦naključjem♦. Definirani so … po zakonu pogostosti, časovne razporejenosti in prostega zaporedja elementov. Tovrstne ♦strukture♦ ne opredeljujejo točni podatki o času in o ♦višini tona♦, temveč statistične povprečne vrednosti, kot jih je opisal K. Stockhausen (STOCKHAUSEN 1963h). Pri J. Cageu se lahko elementi znotraj skladbe pogosto zamenjujejo; pred nenadzorovano voljo ♦naključij♦ jih varuje čvrsta povezanost z repertoarjem elementov …« (‹EH›, 324)
3) »(Naziv za) globalno … urejanje skupka ♦zvokov♦, nasprotno od punktualne metode. Pojem se je v začetku uporabljal v metaforičnem pomenu (blizu je bil tistemu, kar je K. Stockhausen razvil kot skladanje ♦polj♦ ali ♦skupin♦), pozneje pa, prek samega Stockhausena, nato pa tudi Iannisa Xenakisa, zadobil (v pomenu) strogost dobesednega tretmaja (skladanje po verjetnostnem računu in stohastiki1).« (‹CH›, 307)
4) »Statistična predstava o obliki operira s približnimi določitvami. Gre za stopnje ♦gostote♦ ♦skupin♦ ♦tonov♦; stopnje položaja ♦višine tona♦, smeri gibanja; hitrosti, spremembe hitrosti, povprečne glasnosti, spremembe glasnosti; za ♦zvočno barvo♦ in mutacijo ♦zvokov(n)e barve♦. Torej to pomeni: Če se v … skladbi pojavijo enake stopnje omenjenih skupinskih kriterijev, bo nastala zavest o celoti. V skladbi npr. čutimo: sedaj je ♦gostota♦ zopet enaka tisti v prejšnji obliki gibanja; vendar je ista ♦gostota♦ sedaj povezana z višjimi ♦skupinami♦ ♦tonov♦ z večjo hitrostjo in temnejšo ♦zvočno barvo♦. V tem primeru bi bila ♦gostota♦ kriterij oblikovne celovitosti. Ali čutim naslednje: zdaj je zopet enaka … smer gibanja, saj se ♦višine tonov♦ dvigajo, nato padajo in se zopet dvigajo. Vendar se v nasprotju s prejšnjim primerom sedaj ista vrsta smeri pojavlja z manjšo povprečno glasnostjo in s spremembo ♦zvokov(n)e barve♦ od temnejšega k svetlejšemu. Oba improvizirana primera naj bi pokazala nujnost rabe novih besed …, ko govorimo o … kriterijih oblike. Povprečno, pretežno, splošno, približno in podobne določitve spreminjanja nam omogočajo, da govorimo o statistični obliki.« (STOCKHAUSEN 1963i: 77)
KM: V Pojmovniku se »statistika« in iz nje izpeljan pridevnik pogosto uporabljata, večinoma zmeraj v pomenu povprečja, ki hkrati pomeni približnost: npr. v D 1 ♦aleatorike♦, v D ♦belega šuma♦, v KR ♦skupine, skupinske skladbe♦ (t. c kot komentar D 3 in t. d kot komentar D 4), v D 4 ♦parametra♦, v D in KM ♦polja♦, v D 6 in 10 ♦stohastične glasbe♦ (v D 10 se govori o »statističnem verjetnostnem računu«), v KR ♦tonskega polja♦ in v KR ♦časovnega polja♦.
KR: D so izbrane in razporejene na način, da se poudari pomen pojma v Stockhausenovi skladateljski teoriji – natančneje: v povezavi s tipologijo ♦serialne glasbe♦ (♦točka♦ – ♦skupina♦ – ♦polje♦; gl. ‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868), kjer se s. g. navezuje na ♦skupino♦ in ♦polje♦.
a) V D 1 se na splošno definira pomen statistike kot znanosti (prim. D 1 ♦parametra♦, kjer je govora o pomenu parametrskih vrednosti v statistiki).
b) V D 2 se pomen pojma skuša definirati na širši ravni, kar ni dobro, zlasti glede na vlogo ♦naključja♦ pri ♦nederminiranosti♦ (gl. KR ♦naključja♦ in KR ♦stohastične glasbe♦).
c) V D 3, kjer je sicer govora o »statistični metodi skladanja« (= »méthode statistique de composition«), ne pa o s. g., se pojem strogo usmerja na pomen v Stockhausenovi in Xenakisovi skladateljski teoriji. To je seveda načeloma dobro, vendar je s. g. vseeno bolje povezovati izključno z značilnostimi ♦skupin♦ in ♦polj♦ v tipologiji ♦serialne glasbe♦, ♦stohastično glasbo♦ pa s Xenakisovo metodo uporabe statističnih skladateljskih postopkov, čeprav so – moramo priznati – zvokovni rezultati skorajda identični. (V ‹BOSS›, 161, kjer se tudi navaja D 3, je govora o statistični metodi skladanja, kar – kot pojem – veliko bolj ustreza Xenakisovi uporabi statistike, tj. statističnih metod v njegovi ♦stohastični glasbi♦.)
d) Omenjeno razlikovanje je jasno prav v D 4, kjer Stockhausen govori o statističnih kriterijih oblike, ki jih zahteva približnost (posledica skladateljskega dela z ♦skupinami♦ in ♦polji♦). Torej: statistične kriterije oblike je treba upoštevati predvsem v terminološkem smislu (gl. tudi D 3 in KR – t. c ♦skupine, skupinske skladbe♦) takrat, kadar gre za ♦skupine♦ in ♦polja♦, saj so zvočni rezultati tako velike (teksturne) približnosti, da jih je nemogoče opisati drugače kot z omenjenimi kriteriji. S. g. je potemtakem tista glasba, ki zadovoljuje statistične kriterije oblike. Jasno je torej, da v tem primeru ne gre za »statistično metodo«, kot je primer s Xenakisovo ♦stohastično glasbo♦.
GL: ♦grozd♦, ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦gostota, sprememba gostote♦, ♦mikropolifonija♦, ♦permeabilnost♦, ♦polje♦, ♦postserialna glasba♦, ♦skladanje grozdov♦ = (♦Clusterkomposition♦), ♦skladba z grozdi♦ = (♦Clusterkomposition♦), ♦skupek tonov♦, ♦naključje♦, ♦stohastična glasba♦, ♦struktura♦, ♦tekstura♦, ♦točka♦.
‹DIB›, 346–347; ‹G›, 29, 91–95 = statistična organizacija; ‹HI›, 447
1 V izvirniku piše »compositions probabilistes ou stochastiques«.