ANG: stochastic music; NEM: stochastische Musik; FR: musique stochastique; IT: music stocastica.
ET: Grš. stokhastikós = spreten pri ugibanju (‹TLF›, XV, 958).
D: 1) »1. Pojem (= stohastični), ki se nanaša na postopek poskus/napaka, v nasprotju s postopkom korak za korakom pri delu z računalniki. 2. (Naziv za) katerikoli proces, ki je naključen ali vsebuje neprekinjene variable.« (‹FR›, 86)
2) »Ne … preseneča, da prisotnost ali odsotnost načela kavzalnosti, predvsem v filozofiji, lahko vpliva na skladanje in ga prisili, da sledi navidezno različnim potem, ki pa se dejansko srečujejo v teoriji verjetnosti in mogoče v polivalentnih logikah, v vrstah posploševanja, obogatitev načela kavzalnosti. Razlaga sveta in, temu primerno, zvočnih fenomenov, ki nas obdajajajo ali jih lahko še ustvarimo, bi zahtevala (pa tudi izkoristila bi) razširitev načela kavzalnosti, ki temelji na velikih številih. Ta zakon pomeni hkrati asimptotičen razvoj do stabilnega stanja, do cilja, do stokhosa (in od tod izvira pridevnik stohastičen).« (XENAKIS 19811: 16)
3) »Prvi je izraz uporabil Claude Shannon (eden tvorcev teorije informacij) … leta 1951. Kasneje ga je Iannis Xenakis ponovno odkril in ignoriral dejstvo predhodne uporabe. Nasplošno bi lahko rekli, da je stohastična glasba sopomenka glasbe po verjetnostnem računu2, vendar je prvi izraz enostavno elegantnejši od drugega.« (‹BOSS›, 161)
4) »Pojem (stohastičen) … je prvič uporabil švicarski matematik Jacques Bernoulli, izumitelj zakona velikih števil. Bernoullijev zakon se glasi, da fenomeni tem bolj težijo k cilju (tj. k tarči), čim bolj številni so. V glasbi se pojem nanaša na metodo skladanja po izračunu verjetnosti, ki jo je uvedel Iannis Xenakis, pri kateri pa so specificirane globalne obrisi ♦zvoka♦, medtem ko so notranji deli prepuščeni ♦naključju♦ … Xenakis lahko npr. specificira obseg ♦pasu♦, v katerem se lahko pojavijo ♦višine tonov♦, skupaj s spremebami … višine in ♦širine pasu♦; potem bo specifične ♦višine♦ in njihovo … razporeditev v času prepustil preračunu ♦naključja♦ (verjetno z računalnikom). Drugi aspekti obrisa ♦zvoka♦, kot npr. ♦barva♦, artikulacija itn., se bodo izračunali skupaj z ♦višinami♦. ♦Naključje♦ je pri stohastični glasbi omejeno na proces skladanja: končni rezultat je popolnoma notiran.« (‹V›, 708)
5) »Pojem (= stohastičen), ki si ga je Xenakis izposodil iz teorije verjetnosti, v kateri označuje proces, pri katerem zakon verjetnosti določa postopke. Npr. tisti pojavi, ki so se že zgodili, lahko upravljajo tiste, ki bodo prišli kot novi, npr. v ‘Markovi verigi’. V zgodnji fazi takšnega procesa, ko je še malo dogodkov, bo stopnja naključja velika, vendar se progresivno zmanjšuje in se proces na ta način približuje cilju. Xenakis je uporabil Markovljeve verige in druge stohastične procese kot modele, ki določajo potek ♦zvočnih dogodkov♦ v času, čeprav se pojem ‘stohastična glasba’ lahko uporablja za glasbo, pri kateri so veliki procesi definirani, majhni detajli se pa zdijo nepomembni (gl. teksturna glasba; tj. tukaj ♦tekstura♦ – op. N. G.).« (‹GR›, 172)
6) »(Naziv za) glasbo, ki temelji na statističnih izračunih, ki izhajajo iz razporeditve verjetnosti. Achorripsis (1956–7) Iannisa Xenakisa je stohastično delo, enako kot mnoge njegove računalniške skladbe, kot so ST/48–1, 240162 (1962) in Atrees (1962).« (‹FR›, 86)
7) »Čeprav je bil Xenakis prvi, ki je (pojem ‘stohastičen’) uporabil pri glasbi, mnogi skladatelji uporabljajo temeljno idejo stohastične glasbe, v smislu velikih ‘♦kolažev♦‘, ki so pogosto improvizatorski ali nedoločeni v izolaciji, vendar v množici ustvarjajo … ♦mikropolifonijo♦ in/ali skladbo iz zvočnih ploskev3.« (‹CP1›, 243)
8) »Stohastična glasba je glasba, ki jo sintetizira računalnik, ki s programom računa, v kolikšni meri so ena ali več danosti prepuščene ♦naključju♦. Lahko dobimo … partiture, ki se oblikujejo iz enostavnih tem in s programi, primernimi za takšne postopke … Glasba, ki se proizvaja z računalniškimi programi, se imenuje ♦algoritemska♦ … V tem primeru računalnik ne proizvaja glasbe, temveč le natančen opis partiture.« (‹HO›, 958)
9) »Stohastični procesi so v … praksi tisti, ki ustrezajo ♦nadzorovani improvizaciji♦.« (‹SLON›, 1492)
10) »Stohastična tehnika skladanja teži k umetnosti ugibanja, ki temelji na statističnem izračunu verjetnosti. Stohastična v tem smislu je bila glasba ♦naključja♦, ki jo je že leta 1952 prvi uvedel W. Fucks, vodja Inštituta za fiziko Tehnične univerze v Aachnu. Ob približno enakem času je J. Cage določal število in položaj ♦tonov♦ z grafičnimi ♦operacijami z naključjem♦ in metanjem kovanca … Nekaj let za tem je I. Xenakis razvil iz te statistične teorije verjetnosti in iz zakona verižne reakcije svoje ‘Osnove stohastične glasbe’ (gl. ♦aleatorika♦).« (‹EH›, 329)
KM: Avtor D 3 je Michel Philippot.
KR: Čeprav je s. g. tipičen interdisciplinarni pojem v izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦, je neverjetno, kako različno in večinoma nenatančno se opredeljuje (četudi vse D – z izjemo D 8 – izvirajo iz priročnikov, specializiranih za izrazje glasbe ♦glasbe 20. stoletja♦). Še zlasti je očiten nerazumljiv opis stohastičnega postopka v D 4, preseneča pa nekompetentnost D 10, čeprav izvira iz skrajno specialističnega priročnika (z »zakonom verižne reakcije« se npr. verjetno misli na Markovljevo verigo kot na model stohastičnega procesa, ki ga omenja D 5 – gl. o tem XENAKIS 1981: 57–131). Nasploh je povsem napačno s. g. povezovati z ♦aleatorično glasbo♦ in ♦aleatoriko♦ (D 10 – gl. KR ♦aleatorične glasbe♦ in ♦aleatorike♦), ♦nedeterminiranostjo♦ (D 10 – gl. KR ♦nederminiranosti♦), ♦improvizacijo♦ (D 7) in – še zlasti – ♦nadzorovano improvizacijo♦ (D 9), ker je ta pojem, zaradi nejasnih kriterijev nadzora (gl. D in KR ♦nadzorovane improvizacije♦ in KR ♦proste improvizacije) nesmiseln. Poleg tega se ♦naključje♦ uporablja v s. g. tudi v pomenu, ki ga določa matematična teorija verjetnosti, torej v ožjem smislu, kot ga ima pri ♦aleatoriki♦ in ♦nedeterminiranosti♦ (gl. D in KR ♦naključja♦). Z drugimi besedami: pojem je treba uporabljati izključno v pomenu, ki mu pripada v Xenakisovi skladateljski teoriji, kot je jasno iz D 2 in iz XENAKIS 1981: 15–56, 57–131 in 159–179.
GL: ♦aleatorika♦, ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 1 v D), ♦avtonomna glasba♦, ♦heteronomna glasba♦, ♦postserialna glasba♦, ♦računalniška glasba♦ (t. 1 v D) = ♦avtomatska glasba♦, ♦skupek tonov♦, ♦naključje♦, ♦statistična glasba♦, ♦strategijska glasba♦.
‹BASS›, IV, 410; ‹CH›, 307; ‹GR6›, XVIII, 148 = pridevnik »stochastic«; ‹LARE›, 1489; ‹P›, 309
1 V izvirniku je „probabilistic compositional method».
2 V izvirniku je „musique probabiliste».
3 V izvirniku je naveden napačno zapisan NEM-pojem »klangflachenkomposition«. Pravilno bi bilo: »Klangflächenkomposition«. »Kalngfläche« (= »zvočna ploskev«), tj. »ploskev, ki zveni« ali »ploskev iz ♦zvoka♦« (v vsakem primeru je to nepomben detajl za pomen), je opisna metafora, ne pa tehnični pojem in/ali strokovna beseda in zaradi tega ni obdelana v pomovniku.