TEMELJNI TON

ANG: fundamental, fundamental tone; NEM: Grundton; FR: son fundamental; IT: fondamentale.

ET: Ton.

D: Naziv za najgloblji parcialni ton, ki inicira zvenenje vseh parcialnih tonov nad njim.

KM: NEM-pojem ima tri pomene: 1) osnovni ton akorda; 2) tonika ali začetni ton katerekoli lestvice (čeprav bi pomen tonike morali omejiti na prvo stopnjo dur-molove tonalitetne lestvice); 3) najgloblji parcialni ton, tj. t. t., kot se definira v Pojmovniku (gl. ‹BKR›, II, 154–155; ‹HI›, 189; ‹HK›, 168; ‹KN›, 88; ‹RL›, 355). (NEM-pojma »Fundamentston«, ki je omenjen v ‹P›, 221, v pregledani literaturi ni najti.

KR: V ‹HO›, 949, se opozarja, da t. t. (= »son fondamental«) ne smemo mešati z osnovnim tonom (= »fondamentale«). Zato sta pojma v ‹L›, 238 (»fondamental«), in zlasti v ‹P›, 221 (»[note] fondamentale«), povsem napačna. ‹BASS›, II, 259, in ‹RIC›, II, 214, trdita, da v IT obstaja samo »fondamentale«, in sicer z dvojnim pomenom, tj. s pomenom osnovnega tona in s pomenom t. t., ter da sta zaradi tega IT-pojma »suono fondamentale« (‹L›, 238) in »[nota] fondamentale« (‹P›, 221) tudi napačna. Nasploh torej niti ‹L› niti ‹P› ne razlikujeta o. s. od temeljnega tona.

Zanimivo je, da je v ‹MELZ›, III, 557, omenjen le t. t. (enako kot »temeljna oblika akorda«), čeprav se v ‹MELZ›, I, 37 (gl. D 1 alikvot, alikvotni toni), uporablja tudi osnovni ton v pomenu t. t., kot je tudi priporočeno v Pojmovniku.

D v ‹RAN›, 330, se glasi: »V akustiki (naziv za) najglobljo frekvenco ali za ton v vrsti harmonik, pa tudi za prvi harmonik, tj. za frekvenco, proti kateri so vse druge frekvence v razmerju kot njeni večkratniki, tj. cela števila.« Takšna D vsebuje nerazumljive omejtive v pomenu pojma: t. t. ni le najgloblja fekvenca, nad katero zvenijo samo harmoniki, temveč preprosto vsi parcialni toni, med katerimi so seveda tudi neharmoniki (g. ‹EH›, 129; ‹RL›, 942–943, tj. KR harmonika).

Kljub avtoritetni rabi v ‹MELZ›, III, 557, in navadam hrvaške učne prakse je bolje uporabljati pojem t. t. (v smislu omenjene D) kot osnovni ton, saj je prvi zares temelj, ki nad seboj inicira nihanje vseh parcialnih tonov. Osnovni ton se priporoča uporabljati izključno v povezavi z akordom (gl. tudi KR – t. e 1 impresionizma).

GL: alikvot(i), alikvotni toni, formant(i) , harmonik, harmoniki, harmonični ton(i) , parciali, parcialni toni, ton.

PRIM: osnovni ton.

‹DOB›, 78; ‹FR›, 33; ‹IM›, 138

Dodaj odgovor