TONSKO POLJE

ANG: note field, pitch field; NEM: Tonfield.

ET: Ton.

D: 1) »(Naziv za) vse tonske višine, bodisi v celotni skladbi bodisi v njenem posameznem delu.« (‹FR›, 66)

2) »(Naziv za) vse višine tonov, ki so bodisi v celotni skladbi bodisi v njenem določenem delu.« (‹FR›, 59)

KR: Kot po navadi v ‹FR› nobena D ne opredeljuje niti približnega pomena tega izjemno pomembnega pojma: a) V izrazju glasbe, ki temelji na nedeterminiranost, je pojem, kakršen se pojavlja v D 1, skoraj povsem zunaj rabe: Cage npr. v navodilih za elaboracijo svojih Variations I (1958) tone, ki se igrajo, skupinsko imenuje »konstelacije« (gl. GLIGO 1978–1988: 152–161); b) Če bi bila D 2 pravilna, bi morali pojem umakniti iz rabe: Komu sploh koristi imenovanje »vseh tonskih višin, bodisi v celotni skladbi bodisi v njenem posameznem delu«?

Pravilen pomen pojma je povezan s tipologijo serialne glasbe, tj. z verigo točkaskupinapolje, kjer se želi prikazati kontinuiteta od natančne determinacije parametrskih vrednosti, že od predurejanja gradiva (npr. v punktualni glasbi) do vse večjega, statističnega približka, najprej v splošnih značilnostih, ki so vidne v skupini, potem pa do še večjega statističnega približka v polju (‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868). Na ta način dvanajsttonsko polje razume prostejša razmerja med toni, tako med tistimi, ki so v dvanajsttonski tehniki podani z dvanajsttonsko vrsto, kot tudi med tistimi, pri katerih njihova parametrska vrednost (tonska višina) ni več strukturno prepoznavna, saj prek dosežene teksturne neprepoznavnosti prehaja v drugo kvaliteto.

GL: skupina, skupinska skladba, mikropolifonija, permeabilnost, polje, statistična glasba, skupek tonov, struktura, tekstura, točka.

PRIM: dvanajsttonsko polje, časovno polje.

Dodaj odgovor