ANG: interface; NEM: Schnittstelle.
D: »Pojem, ki se ga uporablja za opisovanje elektronskega ‘dialoga’ med dvema deloma digitalne opreme … Vmesnik ni samo poseben hardware … temveč tudi poseben software .., ki pošilja natančne podatke v natančnem času in ki prav tako razume podatke (ki mu jih pošilja drugi del digitalne opreme) … Standardiziralo se je določeno število vmesnikov za vsakdanje potrebe. Najbolj razširjen standard za serijski prenos podatkov je znan kot ‘RS232’. Vsak računalnik, ki je kompatibilen z vmesnikom RS232, lahko komunicira z drugim delom opreme, ki je podobno opremljen. To je lahko drug računalnik, pisalni stroj ali modem, ki se uporablja za izmenjavo podatkov med ♦elektronskimi glasbenimi instrumenti♦, kot sta ♦sintetizaror♦ in ♦sekvencer♦.« (‹DOB›, 97–98).
GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦, ♦elektronska glasba♦, ♦MIDI♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer), ♦sklop vzorčenje♦ = (♦sampler♦).
‹CP1›, 240; ‹EN›, 211; ‹FR›, 43
VNIHAVANJE
ANG: attack; NEM: Einschwingen, Einschwingvorgang; FR: (trasitoire d’) attaque (d’un son); IT: (transitorio di) attacco (del suono).
D: »(Naziv za) sam začetek (♦zvoka♦) na glasbilu … Splošna oblika instrumentalnega ♦zvoka♦1 se včasih opisuje z njogovo ♦ovojnico♦. Definirajo se tri osnovne faze – vnihavanje, stalno nihanje ali stanje ‘ohranjanja’ (nihajev)2 in ♦iznihavanje♦. Pri ♦sintetizatorju♦ je vnihavanje prvi element dinamične ♦ovojnice♦, ki se vnaša z ♦generatorja ovojnice♦. Vnihavanje ima pri mnogih glasbilih zapletene lastnosti (zlasti z aspekta ♦zvokov(n)e barve♦) … in zato daje instrumentu značilen značaj. Drugače povedano, če bi posnetku določenega ♦zvoka♦ odrezali del z vnihavanjem, bi zelo težko prepoznati, za katero glasbilo gre.« (‹DOB›, 17–18)
KR: V ‹P›, 337, se v. omenja kot »proces začetka nihanja«, v tujih jezikih se predlagajo nenavadne ustreznice tega »procesa.«: v FR »production de sons transitoires«; v ANG »transient phenomenon« in »build-up process« – vendar nikjer »attack«. Zanimivo je, da se nasprotje v., tj. ♦iznihavanje♦, nikjer ne navaja (razen kot »proces ugašanja nihanja« na istem mestu ob NEM-pojmih »Ausschwingungsvorgang« in »Abkingvorgang«, ki sta čisto nasprotje v.). Očitno je, da so pojmi v tujih jezikih v ‹P›, 337, preneseni iz ‹L›, 169 (kot tudi ANG-pojma »transient phenomenon« in »build-up process« v ‹LEU›, 239), kjer se sicer pojavlja FR-pojem »processus de stabilisation du son« (= »proces stabilizacije ♦zvoka♦«), ki pomeni ♦iznihavanje♦, ne pa v.!
GL: ♦ovojnica, ♦, ♦stacionarni zvok♦.
PRIM: ♦iznihavanje♦.
‹BASS›, I, 34; ‹CAN›, 555; ‹EH›, 71–72; ‹FR›, 7 = gl. »rise time« = »čas rasti« (‹ŠPR›, 449); ‹HI›, 140; ‹HO›, 1025 = »transitoires«; ‹JON›, 27–28; ‹RAN›, 57
1 V izvirniku piše: »note«.
2 V izvirniku piše: »the steady-state or ‘sustain’ stage«.