ET: Grš. predpona a- (alpha privativum) nasprotuje tematičnost (‹KLU›, 1); grš. théma (dobesedno) = tisto, kar je dano, postavljeno, od tithénai = nastaviti, postaviti, poleči (‹KLU›, 728); pripona -ost kot oznaka lastnosti, svojstva, odlike atematike (‹BAB›, 290–292).
D: Pojem za lastnost, svojstvo, odliko atematike.
KR: Bolje je uporabljati ♦atematizem♦, ker je osnova a. »tematika«, pojem, ki ima v glasbeni terminologiji isti pomen kot v teoriji književnosti (lahko se npr. govori o tematiki Verdijevih oper), vendar se tega pomena ne zanika s predpono a-. V ‹MELZ›, I, 79–80, se nahaja a., medtem ko ne obstaja »tematičnost«. Pojmi v zvezi s »temo« so: »tematski dualizem« (‹MELZ›, III, 556), »tematski katalog« (‹MELZ›, III, 556–557) in »tematsko delo« (‹MELZ›, III, 557). »Tematsko delo« bi lahko poimenovali tudi kot »tematizem« glede na BLUMRÖDER 1991 in na WÖRNER 1969, saj na določen način opredeljujeta, pa tudi razumeta, slog (gl. KM ♦atematizma♦).
GL: ♦atematizem♦.
‹P›, 24